Kontakt: ukk@mska.net

 

Za KK Celeia klikni logotip

Karate klub Celeia

POZIV
vsem našim članicam/članom, prijateljem in podpornikom!

Podprite našo volontersko dejavnost z donacijo 0,5% dohodnine, (iz DURS-u poravnane dohodnine!)

Kot društvo, ki deluje v javnem interesu, smo na listi upravičencev do takšnih donacij, ki nam jih prizna in nakaže DURS iz že poravnane dohodnine naših članic/članov, prijateljev in podpornikov. To nam omogoča, da že leta ohranjamo nespremenjeno članarino, ki je najugodnejša v mestu. 

Kako izvedem donacijo dela dohodnine?

Zelo enostavno – preko interneta (eDavki) ali po pošti: natisnite in izpolnite obrazec ter ga pošljite na naslov društva (glej zgoraj) ali oddajte na treningu.

Naša vizitka

Ime društva: KARATE KLUB CELEIA
Treningi na naslovu: Športna dvorana Golovec, Hala A, Celje ( (glej Kako do nas?)
Sedež društva: Dečkova 1, 3000 Celje
Zakoniti zastopnik: Matej Žagar
Poštni naslov društva: Latkova vas 221a, 3312 Prebold
TRR:  OTP, 03134-1000191818
Davčna številka: 46197940 (NISMO zavezanec za DDV)
Kontaktni e-mail: celeia@mska.net; Matej.Zagar@MSKA.EU
Kontaktni telefon: 040/375-808


Naša dejavnost

Današnji karate? Splošno je znano, da pomeni karate borilno spretnost “prazne roke”. Za očeta karateja nekako velja okinavski mojster Gichin Funakoshi, ki je na Japonskem 1922 pričel s celovitno reformo in japonizacijo izvorno smrtonosne borilne spretnosti “tode”, ki so jo v 17.stol. uporabljali na Okinavi v boju proti okupatorskim samurajem. Dobrih 10 let kasneje, po uvedbi tudi športno-borilnih treningov in prvih tekmovanj, je cesarska agencija Butokukai uvrstila štiri karate stile – shotokan, shitoryu, gojuryu in wadoryu – med budo borilne športe s samurajsko tradicijo (da to zgodovinsko ni mogoče, še danes ne moti nikogar). Tako se je načrtno razvila ter upravno-politično uveljavila nova moderna japonska borilna disciplina, ki so jo po 2. sv.vojni takrat vodilni japonski mojstri imenovali karate šport, a jo kljub temu načrtno razširjali po svetu  z nalepko “tradicionalni karate-do”.

Z globalizacijo se je športni razvoj karateja samodejno nadaljeval. Postopoma je zbledela budo ezoterika kakor tudi tkim. tradicionalne stilske motorične norme . Posledično je danes povsod prisoten tekmovalni, vse-stilski, univerzalni, moderni športni karate, akcijsko in trenažno prilagojen zahtevam in pravilom v borbah in katah (prikazih, formah). (več…).

Naš pristop: V KK Celeia gojimo KARATE po sodobnih športnoznanstvenih spoznanjih kot:

  • borilni šport  – tekmovalno (več…)
  • fight-fitness – rekreativno (več…)
  • martial art – samovarovalno & samoobrambno (več…)

Naše izhodišče je pionirski prispevek japonskega velemojstra Chojira Tanija (shitoryu, shukokai stil), sicer profesorja fizike, ki predstavlja zametek razlage karateja s pomočjo biomehanike. Ta zametek je vseobsežno dopolnil in to delo še nadaljuje naš strokovni mentor dr. Rudolf Jakhel. Del njegovih dognanj vsebuje knjiga Moderni športni karate: osnove tehnike in taktike (slovenski prevod 1994, izd. Fakulteta za šport). Uvedli pa smo še celo vrsto nadaljnih racionalnih izboljšav načina in učinka treninga, ki pri nas še niso bile objavljene.

Vsled sistematično urejene sodobne trenažne metode imenovane Emeskai, po kateri potekajo naši treningi, dosegamo

  • največji učinek
  • ob največji možni varnosti
  • ter najmanjši porabi časa in energije.

S tem bistveno prednjačimo na karati sceni, saj članice in člani našega kluba že po relativno kratkih trenažnih pripravah praviloma osvajajo najvišje mesta in medalje tudi na tekmovanjih svetovne ravni (več…).

Naš trenažni program: Učni, utrjevalni, rekreativni in tekmovalni tečaji (vse težavnostne stopnje) izvajani po načelih nauka o športnem treniranju

  • od začetnika do mojstra karateja (in višje izpopolnjevanje oz. specializacija) rekreacijsko, samoobrambno in tekmovalno
  • trenersko usposabljanje vse do licence instruktorja oz. trenerja karateja
  • usposabljanje za sojenje v karate športnih bojih in formah (katah)
Učinki treninga: Redni trening karateja nam obenem s prirastom loko- in senso-motorične borilne spretnosti prinaša že kratko- in srednjeročno celo vrsto dobrobiti osebne rasti: varnost, fitnes, pravilno držo, dobro počutje, notranjo trdnost, samozavest, samodisciplino, vztrajnost, navdušenje, zabavo, zdravje ...in še bi lahko naštevali.
Sprejemamo: Vsako pomlad in jesen sprejemamo novinke in novince v začetne tečaje:

  • učenke in učence zadnje triade OŠ
  • dijakinje in dijake vseh poklicnih in srednjih šol
  • študentke in študente
  • zaposlene, ne glede na letnik

Opomba: Posebej vabljena dekleta, ki se pri nas dobro počutijo, saj jih je po izkušnjah v Emeskai klubih tudi za polovico članstva, kar je v tej športni disciplini prava redkost.

Naši vodilni

Naš  strokovno-trenerski vodstveni team:
  • Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan (Idokan-Hanshi, 2019), vodilni instruktor in strokovni mentor mednarodne Emeskai akademije, sovodja programa Borilni športi na Fakulteti za šport (od 1996), član Pedagoškega sveta IMACSSS (Mednarodne znanstvene zveze za borilne veščine in športe), ustanovitelj in soustanovitelj preko 100 karate klubov doma in po svetu, itd., strokovni mentor kluba ter prejemnik priznanja ”FajterSi” za življenjsko delo na področju borilnih športov (december 2024)
  • Matej Žagar, II. Dan, ustanovitelj, vodja in glavni trener kluba, licencirani instruktor Emeskai akademije

Opomba: Vsi naši trenerji in funkcionarji opravljajo delo v klubu volontersko.

Mojstri Emeskai trenažnega programa:
  • Peter Brejc, IV. Dan, licencirani instruktor Emeskai akademije, soustanovitelj ter aktualni trener in predsednik UKK, Univerzitetnega karate kluba, Ljubljana
  • Žiga Jakhel, II. Dan, licencirani instruktor Emeskai akademije, soustanovitelj ter dolgoletni trener in predsednik UKK (1992-2012), (danes Švica)
  • Dr. Simon Ralca, II. Dan, licencirani instruktor Emeskai akademije, soustanovitelj ter dolgoletni sotrener UKK (danes Izola)
  • Aleks Jesenovec, II. Dan (Škofja Loka)
  • Dejan Prebil, II. Dan 
  • Matej Žagar, II. Dan (Celeia, Celje)
  • Simona Franc, II. Dan (danes Aachen)
  • Gorazd Čater, I. Dan (danes Hamburg)
  • Dr. Katja Kolšek, I. Dan (danes Kitajska)
  • Matic Grebenc, I. Dan
  • Tamara Četković, I. Dan
  • Tomaž Ilijaš, I. Dan
  • Janez Stušek, I. Dan
  • Mitja Svoljšak, I. Dan
  • Jošt Štrukelj, I. Dan
  • Mitja Šorn, I. Dan
  • Matjaž Hoyer I. Dan
  • Teja Tamše, I. Dan
  • Nejc Škoflek, I. Dan (Celeia Celje)
  • Uroš Kolar, I. Dan (Celeia Celje)
  • Jasna Černe, I. Dan (danes Luksemburg)
  • Vesna Vitez, I. Dan

Naše povezave

Širše povezave,   članstva in sodelovanje društva:
  1. Smo člani krovne zveze karate zvez, stilskih združenj in samostojnih karate klubov, ZKOS – Zveza karate organizacij Slovenije, Ljubljana, ki je tudi članica OKS/ZŠZ – Olimpijskega komiteja Slovenije/ Združenja športnih zvez.
  2. Programsko in akcijsko-koledarsko (seminarji, repetitoriji, tekmovanja, izpiti) smo vključeni v mednarodni mreži MSKAI – Modern Sports Karate Associates International, s sedežem v Aachenu, Nemčija (do 2024 Luksemburg).
  3. Občasno sodelujemo tudi z realno-borilno usmerjeno Kempo arnis zvezo Slovenije, s sedežem v Novem Mestu.
  4. Udeležujemo se mednarodnih tekmovanj evropske zveze za karate in sorodne discipline FEKDA – Federazione Europea Karate Discipline Associate, s sedežem v Milano/Rho, Italija, ter z njo sodelujočimi mednarodnimi zvezami tradicionalnega in športnega karateja.
  5. Sodelujemo v mednarodni tradicionalni karate zvezi enega od shitoryu stilov ISKU – International Seishinkai Karate Union, s sedežem v Kyoto, Japonska.
  6. Raziskovalno, publicisticno in recenzorsko sodelujemo z Idokan Poland Association, kjer je nas strokovni mentor, dr. Rudolf Jakhel, X. Dan športnega karateja emeskai, drugi vodilni član njihovega Dan komiteja za karate z japonskim naslovom Hanshi.
  7. Na isti način sodelujemo tudi z IMACSSS – International Martial Arts and Combat Sports Scientific Society, kjer je naš strokovni mentor član Pedagoškega oddelka. Obe organizaciji (6. in 7.) imata sedež na Univerzi Rszeszow, Poljska.

Začetni tečaj karateja – Celeia

za srednješolsko in študentsko mladino ter vse, ki si želite živeti bolj zdravo in produktivno

  • TEČAJ  začetnih treningov – petek, 7. marec 2025
  • pestri+učinkoviti+varni borilni treningi po sodobnem direktnem pristopu

KARATE: borilni fitnes + samoobrambna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, X. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in med drugim pobudnik in sooblikovalec programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani,

VPIS:

Podrobnejše informacije po e-mailu na matej.zagar@ukk.mska.net.

Vpisna določila Pred VPIS
Redni VPIS   Naknadni VPIS
Termini vpisa do 28. 2. 2025   7. 3. 2025   po 7. 3. 2025
Vpisovanje po e-mailu: matej.zagar@ukk.mska.net   (ali osebno)    
Vpisnina      
GRATIS   10€   20€
Članarina

po ceniku

 

 

 * Članarina (drugi tretjinski obrok letne članarine) se poravna do 15. aprila.

 

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno mojster II. DAN Emeskai, Matej Žagar, licencirani instruktor Mednarodne Emeskai Akademije. Strokovni nadzornik in mentor pa  je dr. Rudolf Jakhel, mojster X. DAN, eden od pionirjev slovenskega karateja in soustanovitelj programa Borilni športi na Fakulteti za šport  glej Naši vodilni.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja in zorenja osebnosti, kamor nedvomno spada tudi psihofizična borilna usposobljenost – karate mentalna čvrstost in telesna spretnost!

Na tem tečaju bomo predelali osnovne karate akcije, ki se (že lahko) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu. Natreniramo največ uporabljeni direktni karate udarec (vbod, oz. jap. tsuki) ter osnove speljav (obramb, blokov), kar kasneje z rednim tereningom variabilno dopolnimo in nadgradimo.

In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za elegantno reševanje situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je skozi nadaljni trening (dopolnjevanje in utrjevanje) možno vsestransko obvladati samega sebe, vse do stopnje, ko smo psihofizično usposobljeni zoperstaviti se tudi kakšnemu verziranemu nasilnežu.

Redni trening karateja nam prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo:  Matej Žagar, II. Dan
  • Tehnični mentor:     Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan,
Prvi trening (PRED-TEČAJ) Petek,  7. 3. 2025, 19:00-20:30 h
Urnik TRENINGOV
    • SREDA 20:00-21:00 h
    • PETEK 19:00-20:30 h
Kje? Športna dvorana Golovec, Hala A, Dečkova 1 (bivši klub Casablanca) (glej Kako do nas?),
Oblačilo  Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo (glej Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tudi pod VPIS zgoraj)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Začetni tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Skoraj polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – na začetku

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – začetni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 V kolikor se med tečajem odločiš za nadaljevanje v rednih tečajih, si boš nabavljal-a dodatno opremo postopoma, kot boš napredoval-a po pasu (glej Oprema).

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina *

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA članarina
  • Višina: Mesečna članarina znaša 50 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih. Višina tretjinskih obrokov članarine oz. obseg popusta se ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 100 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(2) 110 €
zamujeno PO rednem roku
~44%
(3) 120€
naknadno po NAKNADNEM roku ~38 %
C neprekinjen (2) 110 €
pravočasno PRED rednim rokom ~44 %
(3) 120€
zamujeno PO rednem roku ~38 %
(4) 130€
naknadno po NAKNADNEM roku ~31 %
D prekinjen (3) 120 € pravočasno PRED rednim rokom ~38 %
(4) 130 € zamujeno PO rednem roku ~31 %
(5) 150 € naknadno po NAKNADNEM roku ~25 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

Politika varovanja osebnih podatkov – KK Celeia

Karate klub Celeia spoštuje vašo pravico do zasebnosti in varstva vaših osebnih podatkov. V ta namen smo oblikovali klubsko politiko varovanja osebnih podatkov in ukrepe, s pomočjo katerih zagotavljamo, da so vaši osebni podatki zbrani, obdelovani in varovani skladno z veljavno zakonodajo.

1. KATERE OSEBNE PODATKE POTREBUJEMOIN KAKO JIH PRIDOBIMO?

Osnovne identifikacijske ter kontaktne podatke
Osebne podatke članov/članic (aktivnih in neaktivnih) ter podpornikov kluba, kot so polno ime in priimek, spol, datum rojstva, kraj prebivališča, telefonske številke in elektronski naslovi, potrebujemo,

  • za identifikacijo članstva
  • za pošiljanje klubskih sporočil
  • za monitoring aktivnosti članov

Te podatke nam posredujete ob vpisu v klub ali ko postanete podpornik kluba.

Pozor!

Osebe pod 18 let lahko posredujejo svoje osebne podatke samo s privolitvijo staršev ali skrbnikov.

2. KDO JE ODGOVOREN ZA UPRAVLJANJE VAŠIH OSEBNIH PODATKOV?

Upravljavec vaših osebnih podatkov je:

Karate klub Celeia
Dečkova 1
3000 Celje

matej.zagar@ukk.mska.net

v nadaljevanju klub.

3. KDO LAHKO UPORABLJA VAŠE OSEBNE PODATKE?

Vaše osebne podatke, ki ste jih posredovali klubu, uporabljajo vodja in trenerji kluba za pripravo, organizacijo in izvedbo treningov, tekmovanj in drugih dogodkov v klubu. Na širši karate sceni pa tudi organizatorji in vodje karate seminarjev, tekmovanj in drugih športnih dogodkov, na katerih sodelujejo člani/članice našega kluba.

4. UPORABA IN SHRANJEVANJE OSEBNIH PODATKOV ČLANOV KLUBA

Mednarodni trenažni certifikat ITC
Po uspešno opravljenjem sprejemnem testiranju prejmejo novi člani/članice kluba mednarodni trenažni certifikat, ITC, veljaven v mreži klubov Mednarodnega združenja za moderni športni karate s sedežem v Aachenu, Nemčija (do okt. 2024 v Luxemburgu), z izvirnim imenom v angleščini: Modern Sports Karate Associates International, in kratico MSKAI. Trenažni sistem MSKAI z imenom Emeskai uporabljamo tudi v našem klubu. Ta certifikat je klubska in mednarodna izkaznica za dostop na vse prireditve Emeskai klubov ali na prireditve, na katerih Emeskai klubi sodelujejo. ITC vsebuje osebne podatke, posredovane klubu ob vpisu, dodatno pa tudi sliko (EU format za potni list) ter podpis člana/članice kluba.

Uporaba ITC
Na osnovi osebnih podatkov v ITC

  • se člani/članice kluba identificirajo na treningih in tekmovanjih ter drugih klubskih in izvenklubskih dogodkih
  • so člani/članice kluba razporejeni po spolu, starosti in stopnji usposobljenosti v ustrezne trenažne ali/in tekmovalne kategorije v klubu ali izven njega
  • vpisujejo licencirani Emeskai instruktorji datume izpitov in dosežene stopnje usposobljenosti v karate športu.

Centralni trenažni register
Vsi podatki iz ITC so vneseni tudi v centralni trenažni register športne mreže MSKAI. Dostop do njih imajo le centralni registrator ter mentorji in vodje Emeskai klubov. Shranjujejo in obdelujejo se zgolj za spremljanje strokovnega usposabljanja in napredovanj članov Emeskai klubov – kot učenci/gojenci, tekmovalci, sodniki in trenerji – ter beleženje njihove udeležbe in uspehov na tekmovanjih.

5. KLUBSKE OBJAVE NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Za tekoče informiranje naših članov in podpornikov ter kot PR za pridobivanje novih uporabljamo tudi družbena omrežja, kot npr. Internet, Facebook, Instagram itd., kjer lahko uporabimo tudi podatke o strokovnih in tekmovalnih uspehih naših članov/članic. Prav tako je možna objava foto in video posnetkov s treningov in tekmovanj ali z drugih dogodkov, na katerih so prikazane aktivnosti in uspehi naših članov/članic, ki so privolili v takšno objavo.

V okviru piškotkov tretjih oseb ponujamo še razširjeno uporabniško izkušnjo, to je deljenje vsebin skozi različna družbena omrežja, kot tudi prilagajanje ponudbe glede na vaše želje in potrebe, ki izhajajo iz vašega predhodnega brskanja po spletu.

6. ZUNANJE VSEBINE

Naša internetna stran vsebuje povezave do internetnih strani drugih ponudnikov. Po izboru (kliku) katerekoli od tovrstnih povezav nimamo več vpliva na obdelavo osebnih podatkov, ki se s klikom na povezavo prenesejo na tretje osebe (kot napr. IP-naslovi ali URL, na kateri se nahaja izbrana povezava), saj delovanja tretjih oseb nimamo pod nadzorom. Za obdelavo osebnih podatkov prenesenih na tretje osebe ne moremo prevzemati odgovornosti.

7.    AVTORSKE PRAVICE

Za vse na tej internetni strani objavljene vsebine in prispevke v slikovni ali tekstualni obliki veljajo avtorske pravice skladno z zakonom. Kakršnokoli razmnoževanje, shranjevanje, razpečevanje ali obdelovanje teh vsebin in prispevkov je možno le s pismenim privoljenjem vsakokratnega avtorja oz. oblikovalca.

Presnemanje (downloading) in kopiranje javno dostopnih strani je dovoljeno le za zasebno, ne-komercialno rabo. 
Presnemanje (downloading) in kopiranje ne-javnih strani je dovoljeno le polnopravnim članom in članicam klubov Emeskai mreže, to je imetnikom veljavnih ITC.

Za vsebine, ki niso delo imetnika/imetnice oz. upravljalca spletne strani in socialnih omrežih veljajo avtorske pravice njihovih ustvarjalcev. Posebej še, kadar so kot take označene.

V kolikor opazite možnost kršenja avtorskih pravic, se priporočamo za ustrezno napotilo. Če se izkaže, da gre dejansko za kršitev zakona, bomo zadevne vsebine takoj odstranili. Kontaktirate nas lahko na matej.zagar@ukk.mska.net.

8.     VAŠE PRAVICE

Če želite pridobiti podatke o obdelavah vaših osebnih podatkov, jih lahko zahtevate z uresničitvijo pravice do dostopa. Poleg tega imate tudi pravico do popravka (v primeru, da podatki niso točni), pravice do izbrisa osebnih podatkov (če ne obstaja pravna podlaga za njihovo obdelavo) in pravico do prenosljivosti (kadar želite prenesti svoje osebne podatke k drugemu upravljavcu).

V zvezi s temi zahtevami in z vsemi drugimi vprašanji v povezavi z varstvom vaših osebnih podatkov se lahko obrnete na elektronski naslov: matej.zagar@ukk.mska.net.

9. KAKO DOLGO HRANIMO VAŠE OSEBNE PODATKE

Osebni podatki se hranijo le toliko časa, kolikor je to predpisano oziroma dovoljeno ter potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Osebni podatki se po izpolnitvi namena obdelav, če ne obstaja druga pravna podlaga ali če je to potrebno za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov, izbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo.

10. PIŠKOTKI

10.1. Kaj so piškotki
Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki se ob obisku spletne strani prenesejo na vaš računalnik ali mobilno napravo. Piškotki običajno vsebujejo ime strežnika, s katerega je bil poslan piškotek; življenjsko dobo piškotka in vrednost, ki je običajno neko naključno generirano edinstveno število.

Piškotki na spletni strani ukk.mska.net skrbijo za boljšo uporabniško izkušnjo in vam omogočajo uporabo spletne strani ter zbirajo informacije o uporabi naše spletne strani.

Piškotki sami po sebi ne omogočajo vaše identifikacije in samo z njimi ni mogoče ugotoviti kdo konkretno ste.

Nameščanje piškotkov na vašo napravo lahko nadzirate tudi s pomočjo nastavitev v vašem brskalniku.

10.2. Nujni piškotki
Nujno potrebne piškotke bomo na vašo napravo vedno nameščali, saj brez njih naša spletna stran ne deluje pravilno. Med nujno potrebne piškotke sodijo tisti, ki vam omogočajo dostop do spletne strani, delovanje posameznih funkcionalnosti spletne strani in hkrati ne zbirajo analitičnih ali drugih podatkov o vašem obisku.

10.4. Analitični piškoti
So piškotki, katerih upravljavec je klub in jih neposredno namešča naša spletna stran.. Podatki, ki se zbirajo prek teh piškotkov, so lahko na voljo tudi ponudniku storitve, prek katerega izvajamo merjenje obiska in uporabe naše spletne strani.

10.5. Piškotki tretjih oseb
Med piškotke tretjih oseb spadajo analitični in funkcijski piškotki, ki jih na vašo napravo nameščajo druga podjetja, kot na primer Facebook in Google. Ti piškotki vam omogočajo uporabo vtičnikov in funkcij na naši strani, ki so povezani z njihovimdružbenim omrežjemin platformoter omogočajo sledenje vaši uporabi njihovih storitev.

10.6. Piškotki, ki jih trenutno uporabljamo na spletni strain ukk.mska.net

Ime piškotka Čas shranjevanja Ponudnik Namen obdelave
_ga 2 leti Google Analytics Statistika obiska
_gid 24 ur Google Analytics Statistika obiska

11. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POLITIKE VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV

Klub si pridružuje pravico do sprememb ali dopolnitev politike varovanja osebnih podatkov. Trenutno veljavna Politika varovanja osebnih podatkov je objavljena na spletni stranikluba ukk.mska.net.

Politika varovanja osebnih podatkov se uporablja od 25. maja 2018 dalje v skladu z veljavnimi zakonskimi določili.

 

Koledar aktivnosti Celeia

KK Celeia letni koledar

Legenda: Vpisni roki in Pričetki tečajev /  Roki za članarino. Datumi klubskih terminov so poudarjeni.

2024: Stran v izdelavi 

Stran v izdelavi

 

Klubska pravila – Celeia

V vsaki organizaciji, tako tudi v našem klubu,  vlada s pravili urejen RED, ki olajšuje potek treningov, medsebojno sodelovanje naših članov in članic ter izpolnitev namena kluba: gojenje borilne spretnosti karate in uspešno napredovanje vsakega od nas. Ta red se je izoblikoval skozi večdesetletne izkušnje z delovanji karate klubov in zvez, na domači in mednarodni ravni, ter nam omogoča učinkovitost, ne glede na prevladujočo institucionalno oz. mnenjsko pozornost okolja.

HIŠNI RED

HIŠNI RED (izvleček)

  1. V tem športnem objektu gostujemo! – Skrbi za red, čistočo, racionalno trošenje vode in energije ter varovanje svoje in javne lastnine.
  2. Prihajaj pravočasno (10-15 minut pred terminom), da se imaš še čas preobleči, umiriti in sprostiti za trening.
  3. POZOR: ne puščaj NOBENIH svojih stvari v garderobi – vse nesi zraven v telovadnico! Če opaziš, da je kdo od kolegov/kolegic kaj pozabil v garderobi, ga/jo takoj opozori na to oz. sam ukrepaj tako, da pozabljeno ne bo tudi izgubljeno oz. odtujeno!
  4. V telovadnico ne smemo prinašati nobenih predmetov, ki se lahko razbijejo ali krušijo (v črepinje – steklene, porcelanske, emajlirane ali kakršenkoli druge). Napitki za osvežitev med treningom naj bodo le v plastenkah.
  5. V telovadnico vstopamo točno ob uri in samo v športni opremi (nikakor ne v ulični obutvi). Treniramo bosi, a za hojo po hodnikih in sanitarijah iz higijenskih razlogov obvezno uporabljaj plastične natikače (priporočamo črne).
  6. Ob odhodu iz telovadnice odnesi vse svoje stvari s seboj, skupno s kakršnimi koli odpadki (tudi, če evtl. niso tvoji). Če opaziš, da je kdo kaj pozabil, ga na to takoj opozori oz. sam ukrepaj tako, da pozabljeno ne bo tudi izgubljeno oz. odtujeno, oz. da v telovadnici ne ostanejo nobeni odpadki!
  7. Športni objekt moramo po pogodbi zapusti najkasneje 10 minut po končani vadbi – torej pohiti s tuširanjem in urejanjem.
  8. Kajenje in pitje oz. prinašanje alkoholnih pijač, drog oz. kakršnihkoli predmetov ali sredstev v telovadniške prostore, ki bi utegnila ogroziti varnost ljudi in njihovo lastnino oz. celo samo zgradbo in opremo, je prepovedano. 

 

Trenažni red

TRENAŽNI RED

Pogoji udeležbe na rednih klubskih tečajih ter peridoičnih izrednih seminarjih in turnirjih

  1. NEOPOREČNOST. Naših treningov se lahko udeležiš le, če ni nobenih zdravstvenih, pravnih ali kakršnihkoli drugih zadržkov ali prepovedi, da se uriš v borilnih spretnostih. O morebitnih tovrstnih zadržkih, tudi če se ne nanašajo izrecno na urjenje v borilnih spretnostih, si dolžan obvestiti vodjo kluba in tvoje skupine oz. jih že ob vpisu navesti v vpisnici ter na to ustno opozoriti vpisovalca/vpisovalko.
  2. ZDRAVSTVENO STANJE. Treninga se lahko udeležiš le popolnoma zdrav. Kdor akutno kiha, smrka, kašlja, ga bolijo mišice, grlo ali/in glava oz. ima vročino, naj ostane do popolne ozdravitve doma – v svoje lastno dobro kot tudi zato, da ne okuži drugih v svoji skupini. Izjem ni! Vodja skupine ima diskrecijsko pravico, da te odslovi s treninga, v kolikor sam ne upoštevaš zdravstvene preventive.
  3. ZAVAROVANJE.  Kot za vsako športno aktivnost moraš biti tudi za trening pri nas  ustrezno zdravstveno in nezgodno zavarovan/a, za kar poskrbi vsak sam.
  4. Poravnana ČLANARINA (glej Članarina). Naši trenigi so namenjeni le članom UKK s poravnano članarino za tekoči mesec oz. tretjino leta. Pozor! Brez poravnane članarine udeležba na treningu ni mogoča. Članski status  na treningih se dokazuje s članskim kartončkom prejetem ob prvem plačilu članarine, kjer imaš potrjeno plačilo članarine. Imej ga vedno pri sebi, saj si ga na zahtevo vodje skupine (kluba, treninga, seminarja) obvezan pokazati. Izjeme od tega pravila lahko določi le strokovni vodja UKK.
  5. Mednarodni trenažni certifikat – ITC, ki ga prejmeš po opravljenem sprejemnem testu (po zaključenem 12. programu – to je prvi del začetnega tečaja – za vstop v 11. program), vsebuje podatke o tvoji trenutni trenažni stopnji. V istem prozornem etuiju je zataknjen tudi tvoj članski kartonček. ITC mora biti brez izjeme pravilno in v celoti izpolnjen (s tvojo sliko 3,5×4,5cm in podpisom pod sliko ter tudi na hrbtni strani ITC, vpisani pa morajo biti tudi tvoji kontaktni podatki – ti s svinčnikom, saj se lahko spremenijo) po navodilih, ki so prav tako zataknjena v istem etuiju. ITC imej vedno pri sebi, da lahko na zahtevo vodje treninga/seminarja/tekmovanja izkažeš tako svoj trenažni kot tudi članski status (članski kartonček je zataknjen v istem ovitku).
  6. Oprema. Treniramo bosi, oblečeni v BELI karate-gi (kimono), katerega rokavi naj segajo do zapestij in hlačnice do gležnjev, spodnji del jaknje pa pokriva zadnjico in še nekoliko čez. Gi se poveže s 4 cm širokim karate pasom (jap.: obi) pripadajoče barve (začetniki bele), tako da visita prosta konca pasu še 40-50 cm od vozla. (Več, posebej glede emblema, ščitnikov in evtl. druge opreme oz. oblačil, glej tu Oprema.)
  7. Osebna urejenost: varnost in higijena.
    1. Lasje ne smejo padati na oči. Če imaš dolge lase, jih poveži v kito, figo ali čop, ali pa s trakom. V laseh ne smemo imeti nobenih sponk ali glavnikov.
    2. Očala. Kdor nosi očala naj jih nadomesti z lečami. POZOR: z očali ni dovoljeno vaditi sparing (vaje s partnerjem) oz. se boriti.
    3. Ves nakit, piercinge in ročno uro pred treningom odstranimo. Evtl. poročne pristane, ki jih ni lahko sneti, prelepimo z levkoplastom.
    4. Nohti morajo biti pristriženi na kratko, tako da lahko brez nadaljnjega pravilno stisnemo in obremenimo pesti, ne da bi si pri tem z nohti poškodovali dlani oz. da z odprto roko nikogar ne moremo opraskati.
    5. Vonjave. Premočne ali celo neprijetne vonjave so za skupino moteče. Uporaba kozmetičnih dišav in sprayev, tudi desodoransov pred treningom ni zaželjena. Kdor evtl. pride prepoten, naj se pred vstopom v telovadnico nujno oprha. Prav tako naj vsakdo poskrbi za ustno higijeno (zadah iz ust je prav tako odbijajoč kot vonj po prepotenem kimonu). V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da ti bo vodja skupine (diskretno) svetoval, da zapusti trening.
    6. Neoprana kimona lahko zelo zaudarjajo: poskrbi preventivno, da se ti to ne zgodi, sicer na treningu ne boš zaželen.
  8. Če zamudiš začetek treninga, nikakor ne vstopaj v dvorano med pozdravnim ritualom ali evtl. razlago, ampak počakaj zunaj na uvodne, ogrevalne vaje.
  9. Med treningom  dosledno upoštevaj navodila vodje skupine in njegovih asistentov ter na noben način ne moti poteka vadbe (izklopi tudi telefon v svoji športni torbi). Priložnost za evtl. vprašanja je med razlago in prikazi, ne med vadbo.
  10. Med razlago in prikazi je trening prekinjen in vsi praviloma posedejo, da se lahko popolnoma osredotočijo na predstoječo vajo. V tem času je treba opustiti vsa dejanja, ki bi lahko motila pozornost tečajnikov ali vodjo treninga. (Če moraš nujno zapustiti dvorano ali se oskrbeti iz svojih stvari, prinešenih v telovadnico, stori to diskretno med vajami, ne med razlago.)
  11. Aktivnosti izven klubskega urnika (periodični seminarji-repetitoriji, turnirji, glej Koledar). Za vsako aktivnost izven rednega klubskega urnika se je treba prijaviti ustrezno razpisnim pogojem organizatorja ter predložiti ITC.  Razen v razpisih navedenih posebnosti je trenažni red vsakokrat smiselno enak kot na klubskih treningih (glej vse zgoraj).

Oprema

OPREMA (od začetnika do mojstra)

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si opremo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu,  kot je to prikazano v spodnji preglednici. POZOR! Preglednica vam omogoča, da si opremo nabavite pravočasno, torej, preden nastopi potreba po njej, ker se brez ustrezne opreme ni  mogoče v polni meri udeleževati ne treningov, ne tekmovanj, ne reprezentačnih nastopov oz. srečanj na doseženi stopnji pasu. (Z drugimi besedami, brez predpisane opreme ni mogoče celovito sodelovanje v naših rednih tečajih  in izrednih aktivnostih in dogodkih.)

 PAS
OPREMA (oblačila, obutev, ščitniki, trenažni pripomočki)

 

novi
  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si kar se da kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih, so tla vedno umazana, ob dežju tudi blatna;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople nogavice (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno najugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi beli karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju 11.

11

  • Izkaznica ITC – Internacionalni trenažni certifikat: To prejmeš po prvem to jsprejemnem testirnem repetitoriju, s katerim se zaključi prvi del začetnega tečaja.
    • ITC sicer ne spada v opremo v ožjem smislu, a ga je treba vedno imeti pri sebi. Prejmeš ga na poseben način zataknjenega v plastičnem ovitku in tega potem ne spreminjaj po svoje. V isti ovitek je zataknjeno tudi navodilo, kako je treba ITC podatkovno dopolniti. ITC imej vedno pri sebi (v nepremočljivem žepu športne torbe) in pazi, da ga ne poškoduješ, saj je to stalni dokument o tvojem trenutnem trenažnem statusu (pasu) in ga potrebuješ ves čas svoje karate aktivnosti.
    • V ITC-ovitek zatakni tudi članski kartonček KK Celeia, ki si ga prejel/a ob prvem plačilu članarine. Tudi tega je treba imeti vedno pri sebi, saj le z njim ob ev. preverbi dokažeš svoj članski status. Prav tako ga je treba predložiti ob poravnavi naslednjega obroka članarine za potrditev plačila.
  • Emblem: Hkrati s trenažnim certifikatom ITC prejmeš tudi enoten klubski emblem. Treba ga je prišiti na LEVI prsni strani gi-jakne. Lokacija: točno na levi prsi, le dve debelini prsta od pokončnega dvojnega šiva, ki se izteče v ojačano obrobo jakne.

10

  • Karate-PAS: rumeni.
  • Ščitniki: vsi za (1) zobe ter pesti (beli, deb. do 1 cm, naj držijo prste skupaj), dodatno za (2a) mednožje – moški oz. za (2b) prsi – ženske. Nujno za VARNO vadbo situacijskih variant – sparingov z aktivnim partnerjem, kar prične z 10. pasom.
  • Obuvala za trening zunaj. Kakršnekoli športne copate/superge, po možnosti bele, in bele nogavice (kasneje, s 6. pasom, so obvezne). Nujni za poletne treninge izven telovadnice.

9

  • Ščitniki: (dodatno) za (3) goleni, za (4) kolena in za (5) komolce. Dodatno povečujejo VARNOST pred poškodbami v vadbi situacijskih variant – sparingov z aktivnim partnerjem.
  • Tekmovalni pas 2x: 1 beli in 1 rdeči
  • Uniformna MSKAI majica – oranžna (T-shirt) z MSKA emblemom spredaj in na hrbtni strani napis MSKA INTERNATIONAL. Nosimo jih med pavzami na seminarjih in med opravljanjem različnih funkcij na turnirjih namesto gi-jakne . Naročiš jo pri svojem trenerju ali na naslov sportswear@mska.cz, oz. si jo nabaviš na mednarodnih MSKAI seminarjih.

8

  • Karate-PAS: oranžni.
  • Ščitniki: (dodatno) za (6) pesti (nikakor ne WKF), za (7) podlahti.
    • MSKAI ščitniki za pesti ne smejo biti debelejši od 1 cm in ne širši od hrbtišča roke, po možnosti naj povezujejo vse štiri prste skupaj; material po možnosti usnjen. Uporabljamo jih za sparing vaje – progresivni sparing. NISO pa dovoljeni v sparing borbah – odprtem oz. športnem sparingu, kjer uveljavljamo načelo karateja kot “prazne roke”.
    • POZOR: WKF ščitnikov NE uporabljamo na MSKAI treningih oz. seminarjih niti na naših internih turnirjih. Z njimi lahko trenirajo le posamezniki od 3. pasu dalje (izjemoma od 4.), kadar se pripravljajo na nek eksterni turnir po pravilih WKF (World Karate Federation).

7

(enako kot 8. pas)

6

  • Karate-PAS: zeleni.
  • Obuvala: bela. Bele superge in bele nogavice za sodniške in coaching funkcije na turnirjih kot tudi za vse posebne ne-trenažne priložnosti (ev. skupinske fotografije zunaj, nastopi, promocije itd).

5

  • Uniformna MSKAI trenirka – modra: jakna (hlače neobvezno) z MSKA napisom in EMESKI znakom na hrbtu ter nacionalno zastavico na levi strani prsi. Nosimo jo ob istih priložnostih kot oranžno MSKAI majico (glej 9), preko te majice ali tudi preko gi-jakne. Naroči se pri trenerju ali na naslovu sportswear@mska.cz, oz. si jo nabaviš na naših mednarodnih seminarjih.

4

  • Karate-PAS: modri.
  • Fokuserji za trening realnih zadetkov, 1-2 kosa takšne velikosti, da ju lahko nosimo s seboj na trening. Priporočljivo je tudi imeti doma vrečo za isti namen.

3

  • Tekmovalni pasovi za eksterne turnirje: 1 moder in 1 rdeč. (Izjemoma že s 4. pasom, kdor se že takrat kvalificira za eksterno raven).
  • Ščitniki za na eksternih turnirjih:  Na vseh eskternih turnirjih se je treba prilagoditi razpisu tudi glede ščitnikov. Praviloma gre za WKF pravila oz. ščitnike, a vsi organizatorji se tega ne drže v popolnosti. Tudi imajo različne mednarodne karate zveze lahko različne zahteve glede ščitnikov.
    • V eksternih razpisih zahtevane ščitnike uporabljajo naše tekmovalke/tekmovalci le na razpisanih turnirjih in seveda na trenažnih pripravah nanje (a zgolj na teh pripravah, ne na Emeskai rednih treningih in seminarjih).
    • Pozor: ščitnikov, ki ne ustrezajo našim zahtevam (glej zgoraj 8), interno znotraj Emeskai ni dovoljeno uporabljati.

2

  • Karate-PAS: rjavi.
  • Sodniško-funkcionarski modro–sivi komplet (msk).  Nosilci rjavih in črnih pasov so praviloma člani/članice Emeskai Akademije; prestavljajo klubsko elito in se morebitnih formalnih ali slavnostnih dogodkov (sprejemov, razgovorov, sestankov, proslav itd.), internih in eksternih, udeležijo v modro-sivi kombinaciji:
    • temnomoder enoredni suknjič,
    • svetlomodra srajca,
    • rdeča kravata,
    • svetlosive hlače,
    • črn pas, temnosive/modre nogavice,
    • črni čevlji/superge (dodatno bele superge, kadar tako zahteva upravitelj telovadnice).
  • POZOR: Tak komplet je uporaben tudi izven športnega dogajanja, to je ob vseh siceršnjih protokolarno nedoločeih oz. polformalnih priložnostih, ko bi napr. bila cela obleka preveč. (Tak komplet se sicer imenuje popoldanski, športni ali tudi klubski komplet in je časovno in kulturno univerzalna, splošno uporabna styling rešitev).

1

  • Novi beli gi/kimono za svečano promocijo z javnim vezanjem mojstrskega pasu z našitim imenom in mojstrsko stopnjo nosilca. (Na splošno je priporočljivo imeti več kimon za dnevno menjavanje na seminarjih).

Napredovanje

Zakaj trening borilnih spretnosti?

Tako kot vsaka spretnost zahteva tudi obvladanje borilnih spretnosti – pri nas karateja – reden trening, tako učni kot utrjevalni.  S karate treningom usvajamo in izboljšujemo svoje borilne spretnosti, kar se odrazi tudi v napredovanju v vedno višji pas. Učinek tvojega treninga in s tem napredovanje pa je neposredno odvisno od tega:

  • kako hitro (v kolikem času),
  • kako dobro (kako natačno ter brez časovnih in energijskih izgub),
  • kako zanesljivo (do katere stopnje so že avtomatizirane),
  • kako trajno usvojiš predelane vsebine (kako dobro jih utrdiš).

To pa je dalje odvisno od tvojih zmožnosti in vložkov v samega oz. samo sebe, torej od:

  • tvoje odločenosti za napredovanje, to je motiviranosti in vztrajnosti za dosego učinka
  • tvojega dejanskega časovnega vložka, to je prisotnosti na treningih in seminarjih (repetitorijih)
  • tvojega zdravja in telesne pripravljenosti na borilno-motorično učenje ter psihofizično kondicioniranje
  • tvojega motoričnega dojemanja (lokomotorike)
  • tvojega zaznavnega, umskega in čustvenega uravnavanja sensomotorike ter premagovanja običajnih učnih, trenažnih in tekmovalnih frustraci
  • tvojega pridrževanja trenažnih navodil in didaktičnih sistemskih zahtev (glej spodaj 1.-6.)

(a) Pogoji optimalne USPEŠNOSTI tvojega treninga

  1. Karate: najvišja prioriteta. Če želiš razviti neko spretnost – pri nas za borjenje z golimi rokami in nogami – potem mora ta cilj v tvojem življenju dobiti najvišjo prioriteto v prostem času. Torej, tvoj karate trening ti mora biti najljubša in najvažnejša dejavnost takoj za vsemi neizogibnimi obveznostmi kot so šola ali služba in družina, ali evtl. kakšna druga “višja sila”. V posebnih primerih pa, ko se pojavijo enkratne priložnosti za napredovanje ali uveljavljanje (seminarji, turnirji), je treba občasno najti tudi možnosti odložitve ali prestavitve ali nadomestitve katere od naštetih obveznosti ali kakšne druge kompromisne rešitve.
  2. Redni tedenski treningi. Treniramo razdeljeni na programe (tečaje) po težavnostnih stopnjah (pasovih). Tako iz praktičnih izkušenj kot iz nauka o treniranju je dobro znano, da vsaka prekinitev treninga pomeni stagnacijo in nazadovanje. Redno obiskovanje treningov zagotavlja najhitrejše napredovanje. Po evtl. daljših izostankih od treninga moramo računati s tem, da bomo šele po nekaj treningih ponovno dosegli poprej že obvladano raven. Pri tem nam zelo pomaga udeležba na periodičnih seminarjih-repetorijih.
  3. Stalno periodično utrjevanje in dopolnjevanje (programski repetitoriji in trenažni oz. testirni turnirji). Po vsakem predelanem stopenjskem programu (tečaju) opravimo pregled natrenirane snovi s tem da (a) opravimo repetitorij že predelanega programa (v pol dneva) in se tudi (b) preizkusimo, koliko smo sposobni natrenirano tudi praktično uporabiti (od rumenega pasu dalje v formah in sparingu). Šele s tem je nek programski tečaj zares zaključen in so udeleženci, ki jim je potekla časovno in vsebinsko predpisana aktivna trenažna doba (AP – glej spodaj) , tudi testirani za naslednji pas, za ostale pa nujna obnovitev oz. izboljšanje oz. utrditev že znanega (vsled hitrega napredovanja lahko ob evtl. neizpolnjevanju didaktičnih zahtev pride do stagnacije). Za tiste, ki jim je določen program nov, pa je to pred-šolanje, to je vsestransko koristna in dobrodošla seznanitev z vsebino naslednjega tečaja.
  4. Celovit trening – dvotirni. Dolgoletne izkušnje dokazujejo, da je uspešen trening sestavljen iz (a) rednih tedenskih treningov in (b) periodičnih testirnih repetitorijev (pomladna, poletna in jesenska šola) s testirnimi turnirji. Brez enega ali drugega ni napredovanja v kvaliteti. V kolikor te ne ovira višja sila, se udeleži (a) vseh rednih treningov ter (b) vseh periodičnih seminarjev (kot došolanje ali predšolanje, odvisno od tvojega pasu in trenažnega programa).
  5. Vadbena vodila. Na treningih in seminarjih-reptitorijih dosledno upoštevaj navodila vodje tvoje programske skupine (tutorja tvojega tečaja) oz. vodje seminarja oz. repetitorija (instruktorja) in si pri tem samo-zaznavno in miselno prizadevaj za optimalno motorično izvedbo vsakokratne vaje.
  6. Rezime: pogoji za največji možni učinek treninga pod katerimi garantiramo funkcionalno in časovno optimalno borilno usposobljenost – to ni obljuba temveč dolgoletna izkušnja – so torej trije:
    1. redna in pro-aktivna udeležba na programskih tečajih (treningih v klubu)
    2. udeležba na potencialno vseh seminarjih oz. repetitorijih (in trenažnih turnirjih),
    3. dosledno pridrževanje trenažnih navodil (na tečajih in na repetitorijih).

(b) Sistemska ureditev NAPREDOVANJA po pasovih

Za napredovanje po pasovih pri nas nimamo klasičnih izpitov (ki so za vse udeležene časovno nesorazmerno zahtevni). Namesto tega imamo sistem napredovanja sestavljen tako, da naši kandidati še med testiranjem napredujejo (se izboljšujejo in dopolnjujejo).

  1. Vsak pas ima predvideno svojo AP (Active Period), to je minimalna AKTIVNA DOBA, ki je potrebna za utrjevanje (inkorporiranje, utelešenje, avtomatiziranje) vsakokrat na novo pridobljenih spretnosti ter izboljšanje in utrditev že usvojenih detajlov, da lahko napredujemo na višjo stopnjo.
  2. AP predpostavlja obseg aktivnosti v določenem času, tj. redne treninge ter udeležbo na repetitorijih oz. seminarjih v tem obdobju. Začetna AP je 2 aktivna meseca, nakar se pri vsaki barvi pasu doda po dva meseca, kot sledi:
    • minimalna AP – bela 2, rumena 4, oranžna 6, zelena 8, modra 10 in rjava 12 mesecev
    • vsaka ne-aktivnost, to je prekinitev treningov in/ali opustitev periodičnih repetitorijev, podaljšuje AP.
    • v primerih izjemnih dosežkov na repetitorijih in trenažnih turnirjih se lahko minimalna AP izjemoma skrajša.
  3. Izkoristek AP: minimalna udeležba na repetitorijih/seminarjih. Idealno je, da se udeležiš vseh razpisanih repetitorijev-seminarjev (po vsakem zaključenem tečaju pasu) in to v celoti, to je na vseh predvidenih trenažnih dnevih (pol-dnevnih!) ter na pripadajočem trenažnem turnirju. Ker to ob vsakdanjih življenjskih prisilah uspeva le redkim, imamo minimalno odmerjeno udeležbo za posamezne stopnje pasov, in je označeno s črkami: P= aktualni program (preverjanje), R= repetitorij (utrjevanje, dopolnjevanje), N= naslednji program (seznanitev), T= trenažni turnir: F= forma (nastop), S= sparing (preizkus), J= sojenje (postopno vse sodniške vloge) kot sledi:
    • 12. za 11. pas min.:  1xP12+1xN11
    • 11. za 10. pas min.:  1xP11+1xN10+1xT (prip.F+J)
    • 10. za 9. pas min.:    1xR11+1xP10+1xN9+1xT (F+prip.S+J)
    • 9. za 8. pas min.:      2xR11+1xR10+1xP9 +1xN8+1xT (F+S+J)
    • 8. za 7. pas min.:      2xR11+2xR10+1xR9+1xP8+1xN7+2xT (F+S+J)
    • 7. za 6. pas min.:      2xR11+2xR10+2xR9+1xR8+1xP7+2xT (F+S+J)
    • 6.-3. za 5.-2.pas:      udeležba na višjih transregionalnih in mednarodnih seminarjih AA, BB/CC, EE, AZ in turnirjih (tudi eksternih)
    • 2.-1. pas (Dan-test): predpisan min. obseg seminarjev in turnirjev (vključno z eksternimi, po MSKAI koledarju) in ustrezne sodniške kvalifikacije.

    Na ta način je zagotovljeno najhitrejše možno napredovanje, saj so postopoma izpolnjene AP garant za kvalitetno obvladanje borilne spretnosti – kombinatorno in situacijsko motorično, kondicijsko in mentalno – na vsaki doseženi stopnji.

  4. Testiranje za višji pas. Za napredovanje v višjo stopnjo pasu je treba:
    1. absolvirati v klubu redni tečaj svoje stopnje pasu (program 16 trenažnih enot, 2x tedensko)
    2. izpolniti minimalni obseg udeležbe na repetitorijih s testnimi turnirji oz. na posebnih seminarjih ter različnih  turnirjih v AP svojega pasu (gl. zg. 3)
    3. prikazati opazen senso-motorični napredek v svojem programu (na repetitoriju)
    4. dovršeno obvladati pripadajočo “formo” (F: priporočeno z 11., obvezno od 10. pasu dalje)
    5. uspešno uporabiti pridobljeno spretnost v boju (S: sparing – poenostavljena in optimalno varna borba priporočena z 10., obvezna z 9. pasom; B: prava športna borba od 6. pasu dalje).
    6. suvereno opraviti sodniške funkcije na posameznih stopnjah pasu (J: merjenje časa in protokoliranje od 11. dalje, ocenjevanje od 8. dalje, vodenje in odločanje od 6. dalje, nadzor in razsojanje od 3. dalje), kar je sestavni del borilnega učenja in treningov; sojenje okrepi zaznavanje, dojemanje in razumevanje vplivnih faktorjev karate tehnike (optimiranje udarnega impulza, razpon od zadostne do maksimalne izvedbe, stopnja varnega zadetka glede na občutljivost vitalne cone) in taktike  (anticipacija, taktični moment).

TRENAŽNE SKUPINE

TRENAŽNE SKUPINE – stran v izdelavi (po težavnostnih stopnjah in barvah pasov od začetnikov do mojstrov)

 

Stran v izdelavi:

 

Članarina

POZOR! Članarina NI trenirnina…

… je pa eden od pogojev za pogoj za udeležbo treningov! Več gl. Trenažni red!

  • Za prvi obrok članarine glej VPIS
  • Višina članarine variira, kot je razvidno iz spodnjih tabel, glede na
    • način vplačevanja (mesečno ali letno)
    • predhodni članski status
    • čas plačila z ozirom na rok
  • Poravnana članarina se vpiše v članski kartonček KK Celeia, ki ga prejmeš ob prvi poravnavi članarine in ga je treba imeti vedno pri sebi (v nepremočljivem žepu tvoje športne torbe). Kasneje zatakneš članski kartonček v plastični ovitek Internacioalnega trenažnega certifikata, ITC, ki ga prejmeš po sprejemnem testiranju (gl. Trenažni red in Napredovanje).

MESEČNA članarina

  • Višina: Mesečna članarina znaša 50 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih. Višina tretjinskih obrokov članarine se ob plačilu ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 100 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(2) 110 €
zamujeno PO rednem roku
~44 %
(3) 120 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~38 %
C neprekinjen (2) 110 €
pravočasno PRED rednim rokom ~44 %
(3) 120 €
zamujeno PO rednem roku ~38 %
(4) 130 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~31 %
D prekinjen (3) 120 € pravočasno PRED rednim rokom ~38 %
(4) 130 € zamujeno PO rednem roku ~31 %
(5) 150 € naknadno po NAKNADNEM roku ~25 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

 

 

Kako do nas? Celeia

Vpis in treningi se odvijajo v športni dvorani Golovec v  hali A, Dečkova 1, 3000 Celje (celjsko sejmišče)

(Več o Vpisu | Urniku treningov)

Najbolje dostopna telovadnica v mestu:

– z avtom: zelo veliko parkirnih mest znotraj in zunaj sejemskega prostora
– z avtobusi mestnega prometa CEBUS  z linijo 4 – izstopite pri celjskem sejmu/Inposu ali City Centru

Urnik treningov KK Celeia

To je urnik treningov v naši športni dvorani Golovec v Hali A (bivši klub Casablanca)

Treningi potekajo v obdobju 1.9. do 15.6.

 

KK CELEIA
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Ura 20.00-21.00 19.00-20.30
Dvorana bivša Casablanca bivša Casablanca
Osnovna barva pasu
bela-črna bela
Vrsta tečaja nadaljevalni začetni
Pasovi stopnje VSI beli
Trenažni program P6-3
P12-11
Vodi Matej Matej

 

Vsekakor vsi člani in članice obvezno in v polni meri upoštevamo naš Hišni red, Trenažni red  ter potrebno Opremo in pogoje za Napredovanje ter Trenažne skupine!

 

Začetni tečaj karateja – jesen 2026

za srednješolsko in študentsko mladino ter vse, ki si želite živeti bolj zdravo in produktivno

  • PRED-TEČAJ – 15. September 2026
  • TEČAJ  začetnih treningov – 5. oktober 2026
  • pestri+učinkoviti+varni borilni treningi po sodobnem direktnem pristopu

KARATE: borilni fitnes + samoobrambna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, X. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in med drugim pobudnik in sooblikovalec programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani,

VPIS:

Podrobnejše informacije po e-mailu na ukk@ukk.mska.net.

Vpisna določila Pred VPIS
Redni VPIS   Naknadni VPIS
Termini vpisa do 5. 10.2026   5.10.2026   po 5.10.2026
Vpisovanje po e-mailu: ukk@ukk.mska.net   (ali osebno)    
Vpisnina      
GRATIS   10€   20€
Članarina

za novovpisane prvi tretjinski obrok letne članarine GRATIS

 

 

 * Članarina (drugi tretjinski obrok letne članarine) se poravna do 15. januarja.

 

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno  mojster IV.DAN, Peter Brejc, licencirani instruktor Mednarodne Emeskai Akademije. Strokovni nadzornik in mentor pa  je dr. Rudolf Jakhel, mojster X. DAN, eden od pionirjev slovenskega karateja in soustanovitelj programa Borilni športi na Fakulteti za šport  glej Naši vodilni.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja in zorenja osebnosti, kamor nedvomno spada tudi psihofizična borilna usposobljenost – karate mentalna čvrstost in telesna spretnost!

Na tem tečaju bomo predelali osnovne karate akcije, ki se (že lahko) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu. Natreniramo največ uporabljeni direktni karate udarec (vbod, oz. jap. tsuki) ter osnove speljav (obramb, blokov), kar kasneje z rednim tereningom variabilno dopolnimo in nadgradimo.

In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za elegantno reševanje situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je skozi nadaljni trening (dopolnjevanje in utrjevanje) možno vsestransko obvladati samega sebe, vse do stopnje, ko smo psihofizično usposobljeni zoperstaviti se tudi kakšnemu verziranemu nasilnežu.

Redni trening karateja nam prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo:  Peter Brejc, IV. Dan
  • Tehnični mentor:     Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan,
Prvi trening (PRED-TEČAJ) Ponedeljek,  15.9.2026, 19:00-20:30h
Prvi trening (ZAČETNI TEČAJ) Ponedeljek,  5.10.2026, 19:00-20:30h
Urnik TRENINGOV
    • PONEDELJEK  19:00-20:30h
    • in ČETRTEK     19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?),
plesna dvorana
Oblačilo Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso
opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema).
POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila,
obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih
in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo
(glej Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino
(glej o tudi pod VPIS zgoraj)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Izredni tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Skoraj polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – na začetku

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – začetni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 V kolikor se med tečajem odločiš za nadaljevanje v rednih tečajih, si boš nabavljal-a dodatno opremo postopoma, kot boš napredoval-a po pasu (glej Oprema).

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina *

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA članarina
  • Višina: Mesečna članarina znaša 50 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih.
    Višina tretjinskih obrokov članarine oz. obseg popusta se ravna:

    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 90 €
pravočasno PRED rednim rokom ~55 %
(2) 100 €
zamujeno PO rednem roku
~50%
(3) 110 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~45 %
C neprekinjen (2) 100 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(3) 110 €
zamujeno PO rednem roku ~45 %
(4) 120 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~40%
D prekinjen (3) 110 € pravočasno PRED rednim rokom ~45 %
(4) 120 € zamujeno PO rednem roku ~40 %
(5) 130 € naknadno po NAKNADNEM roku ~35 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

 

Private: Začetni tečaj karateja – novoletni 2023

za srednješolsko in študentsko mladino ter vse, ki si želite živeti bolj zdravo in produktivno

  • PRIČETEK  rednih treningov – 9. januarja 2023
  • pestri+učinkoviti+varni borilni treningi po sodobnem direktnem pristopu

KARATE: borilni fitnes + samoobrambna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, X. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in med drugim pobudnik in sooblikovalec programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani,

VPIS:

Podrobnejše informacije po e-mailu na ukk@mska.net.

Vpisna določila Redni VPIS
Termini vpisa do 31.1.2023
Vpisovanje po e-mailu: ukk@ukk.mska.net
Vpisnina      
GRATIS
Članarina

   za novovpisane prvi tretjinski obrok letne članarine GRATIS

 * Članarina (drugi tretjinski obrok letne članarine) se poravna do 15. marca.

 

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno  mojster IV.DAN, Peter Brejc, licencirani instruktor Mednarodne Emeskai Akademije. Strokovni nadzornik in mentor pa  je dr. Rudolf Jakhel, mojster X. DAN, eden od pionirjev slovenskega karateja in soustanovitelj programa Borilni športi na Fakulteti za šport  glej Naši vodilni.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja in zorenja osebnosti, kamor nedvomno spada tudi psihofizična borilna usposobljenost – karate mentalna čvrstost in telesna spretnost!

Na tem tečaju bomo predelali osnovne karate akcije, ki se (že lahko) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu. Natreniramo največ uporabljeni direktni karate udarec (vbod, oz. jap. tsuki) ter osnove speljav (obramb, blokov), kar kasneje z rednim tereningom variabilno dopolnimo in nadgradimo.

In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za elegantno reševanje situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je skozi nadaljni trening (dopolnjevanje in utrjevanje) možno vsestransko obvladati samega sebe, vse do stopnje, ko smo psihofizično usposobljeni zoperstaviti se tudi kakšnemu verziranemu nasilnežu.

Redni trening karateja nam prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo:  Peter Brejc, IV. Dan
  • Tehnični mentor:     Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan,
Prvi trening Ponedeljek,  9.1.2023, 19:00-20:30h
Urnik TRENINGOV
    • PONEDELJEK  19:00-20:30h
    • in ČETRTEK     19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo  Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo (glej Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tudi pod VPIS zgoraj)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Izredni tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Skoraj polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – na začetku

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – začetni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 V kolikor se med tečajem odločiš za nadaljevanje v rednih tečajih, si boš nabavljal-a dodatno opremo postopoma, kot boš napredoval-a po pasu (glej Oprema).

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina *

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA članarina
  • Višina: Mesečna članarina znaša 40 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih. Višina tretjinskih obrokov članarine oz. obseg popusta se ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 80 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(2) 90 €
zamujeno PO rednem roku
~44%
(3) 100 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~38 %
C neprekinjen (2) 90 €
pravočasno PRED rednim rokom ~44 %
(3) 100 €
zamujeno PO rednem roku ~38 %
(4) 110 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~31 %
D prekinjen (3) 100 € pravočasno PRED rednim rokom ~38 %
(4) 110 € zamujeno PO rednem roku ~31 %
(5) 120 € naknadno po NAKNADNEM roku ~25 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

Private: Začetni tečaj karateja – pomlad 2020

Pozor! Zacetni tecaj jesen 2020 je vsled korona krize prelozen za nedoločen čas!!!!
Narava in struktura zacetnega tecaja bo enaka kot pomladi 2020.

za srednješolsko in študentsko mladino ter vse, ki si želite živeti bolj zdravo in produktivno

  • PRIČETEK  rednih treningov – 9. marec 2020
  • pestri+učinkoviti+varni borilni treningi po sodobnem direktnem pristopu

KARATE: borilni fitnes + samoobrambna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, X. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in med drugim pobudnik in sooblikovalec programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani,

VPIS:

P0dr0bnejše informacije po e-mailu na ukk@ukk.mska.net.

Vpisna določila PredVPIS Redni VPIS
Naknadni VPIS
Termini vpisa do 23.2.2020 24.2.+9.3.2020 po 16.3.2020
Vpisovanje po mailu: ukk@ukk.mska.net osebno (ali po mailu) osebno (ali po mailu)
Vpisnina      
20 € ob vpisu 30 € ob vpisu
 40 € ob vpisu
Članarina  (1/3 LETNA)

za novovpisane znižanje: v roku* 70 €  (kasneje 80 €)

v roku* 80 € (kasneje 90 €)

* Vpisnina in članarina se poravnata takoj ob vpisu oz. najkasneje na drugem treningu!

 

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno  mojster IV.DAN, Peter Brejc, licencirani instruktor Mednarodne Emeskai Akademije. Strokovni nadzornik in mentor pa  je dr. Rudolf Jakhel, mojster X. DAN, eden od pionirjev slovenskega karateja in soustanovitelj programa Borilni športi na Fakulteti za šport  glej Naši vodilni.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja in zorenja osebnosti, kamor nedvomno spada tudi psihofizična borilna usposobljenost – karate mentalna čvrstost in telesna spretnost!

Na tem tečaju bomo predelali osnovne karate akcije, ki se (že lahko) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu. Natreniramo največ uporabljeni direktni karate udarec (vbod, oz. jap. tsuki) ter osnove speljav (obramb, blokov), kar kasneje z rednim tereningom variabilno dopolnimo in nadgradimo.

In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za elegantno reševanje situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je skozi nadaljni trening (dopolnjevanje in utrjevanje) možno vsestransko obvladati samega sebe, vse do stopnje, ko smo psihofizično usposobljeni zoperstaviti se tudi kakšnemu verziranemu nasilnežu.

Redni trening karateja nam prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo:  Peter Brejc, IV. Dan
  • Tehnični mentor:     Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan,
Prvi trening Ponedeljek,  9.3.2020, 20:30-22:00h
Urnik TRENINGOV
    • PONEDELJEK  20:30-22:00h
    • in ČETRTEK      19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo  Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo (glej Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tudi pod VPIS zgoraj)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Izredni tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Skoraj polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – na začetku

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – začetni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 V kolikor se med tečajem odločiš za nadaljevanje v rednih tečajih, si boš nabavljal-a dodatno opremo postopoma, kot boš napredoval-a po pasu (glej Oprema).

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina *

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA članarina
  • Višina: Mesečna članarina znaša 40 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih. Višina tretjinskih obrokov članarine oz. obseg popusta se ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 80 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(2) 90 €
zamujeno PO rednem roku
~44%
(3) 100 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~38 %
C neprekinjen (2) 90 €
pravočasno PRED rednim rokom ~44 %
(3) 100 €
zamujeno PO rednem roku ~38 %
(4) 110 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~31 %
D prekinjen (3) 100 € pravočasno PRED rednim rokom ~38 %
(4) 110 € zamujeno PO rednem roku ~31 %
(5) 120 € naknadno po NAKNADNEM roku ~25 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

Private: Začetni tečaj karateja – jesen 2019

za srednješolsko in študentsko mladino ter vse, ki si želite živeti bolj zdravo in produktivno

  • PRIČETEK  rednih treningov – 7. oktober 2019
  • pestri+učinkoviti+varni borilni treningi po sodobnem direktnem pristopu

KARATE: borilni fitnes + samoobrambna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, X. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in med drugim pobudnik in sooblikovalec programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani,

VPIS:

P0dr0bnejše informacije po e-mailu na ukk@ukk.mska.net.

Vpisna določila PredVPIS Redni VPIS
Naknadni VPIS
Termini vpisa do 6.oktobra 2019 7.+10.10.2019 po 14.10.2019
Vpisovanje po mailu: ukk@ukk.mska.net osebno (ali po mailu) osebno (ali po mailu)
Vpisnina      
20 € ob vpisu 30 € ob vpisu
 40 € ob vpisu
Članarina  (1/3 LETNA)

za novovpisane znižanje: v roku* 70 €  (kasneje 80 €)

v roku* 80 € (kasneje 90 €)

* Vpisnina in članarina se poravnata takoj ob vpisu oz. najkasneje na drugem treningu!

 

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno  mojster IV.DAN, Peter Brejc, licencirani instruktor Mednarodne Emeskai Akademije. Strokovni nadzornik in mentor pa  je dr. Rudolf Jakhel, mojster X. DAN, eden od pionirjev slovenskega karateja in soustanovitelj programa Borilni športi na Fakulteti za šport  glej Naši vodilni.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja in zorenja osebnosti, kamor nedvomno spada tudi psihofizična borilna usposobljenost – karate mentalna čvrstost in telesna spretnost!

Na tem tečaju bomo predelali osnovne karate akcije, ki se (že lahko) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu. Natreniramo največ uporabljeni direktni karate udarec (vbod, oz. jap. tsuki) ter osnove speljav (obramb, blokov), kar kasneje z rednim tereningom variabilno dopolnimo in nadgradimo.

In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za elegantno reševanje situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je skozi nadaljni trening (dopolnjevanje in utrjevanje) možno vsestransko obvladati samega sebe, vse do stopnje, ko smo psihofizično usposobljeni zoperstaviti se tudi kakšnemu verziranemu nasilnežu.

Redni trening karateja nam prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo:  Peter Brejc, IV. Dan
  • Tehnični mentor:     Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan,
Prvi trening Ponedeljek,  7.10.2019, 20:30-22:00h
Urnik TRENINGOV
    • PONEDELJEK  20:30-22:00h
    • in ČETRTEK      19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo  Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo (glej Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tudi pod VPIS zgoraj)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Izredni tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Skoraj polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – na začetku

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – začetni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 V kolikor se med tečajem odločiš za nadaljevanje v rednih tečajih, si boš nabavljal-a dodatno opremo postopoma, kot boš napredoval-a po pasu (glej Oprema).

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina *

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA članarina
  • Višina: Mesečna članarina znaša 40 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih. Višina tretjinskih obrokov članarine oz. obseg popusta se ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 80 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(2) 90 €
zamujeno PO rednem roku
~44%
(3) 100 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~38 %
C neprekinjen (2) 90 €
pravočasno PRED rednim rokom ~44 %
(3) 100 €
zamujeno PO rednem roku ~38 %
(4) 110 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~31 %
D prekinjen (3) 100 € pravočasno PRED rednim rokom ~38 %
(4) 110 € zamujeno PO rednem roku ~31 %
(5) 120 € naknadno po NAKNADNEM roku ~25 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

Koledar aktivnosti

UKK letni koledar

Legenda: Vpisni roki in Pričetki tečajev /  Roki za članarino. Datumi klubskih terminov so poudarjeni.

2025: Pomembni klubski in izvenklubski termini 

 

J A N U A R
7.1. Seja Emeskai Akademije SEA
 15.1. Članarina – ROK za 1. letni obrok
F E B R U A R
11.2. Seja Emeskai Akademije SEA
3.2. Pričetek VPISA v POMLADNI Začetni tečaj karateja
21.2. Rok za prijavo na Velikonočni Emeskai seminar EE, Berlin, 7.-12.4.
M A R E C
3.3. Prvi trening Začetnega tečaja karateja
4.3. Seja Emeskai Akademije SEA
15.3. Članarina – ROK za 2. letni obrok
A P R I L
8.4. Seja Emeskai Akademije SEA
7.-12.4. Mednarodni MSKAI velikonočni seminar&turnir EE, BERLIN
(6.-Dan, testi do 1. st.)
M A J
6.5. Seja Emeskai Akademije SEA
8.5. Prijavni ROK za Sprejemno testiranje
19.5. Rok za prijavo na Akademski zbor Sekcija Nemčija (AM), Darmstadt, 17.-19.6.
22.5. Rok za prijavo na Medn. poletno šolo CC, Letovice, Češka,
28.6.- 5.7., za vse generacije
23.5. Rok za prijavo na Mednarodni seminar AB, Dolomiti, Italija,
28.9.-4.10., za nosilce pasov 6.-Dan
26.5. Pomladno sprejemno testiranje
J U N I J
3.6. Seja Emeskai Akademije SEA
17.-19.6. Akademski zbor Sekcija Nemčija (AM), Darmstadt
19.6. Zadnji ROK za naknadno prijavo in ZBOR prijavljenih za
Medn. poletno šolo CC, Letovice, MSKAI-Češka
P O Č I T N I C E
1.7.-31.8. Tedenski poletni treningi fight-fitness (samoobrambne veščine) v naravi
(kraj/dan/ura se dogovori)
J U L I J
28.6.-5.7. MSKAI Češka: Medn. poletna šola
(vse generacije, testi od 12. do 7. st.)
19.-26.7. Medn. poletna sola 12-7 (vsi pasovi)
19.-26.7. Kido kamp (seminar za otroke in starše)
S E P T E M B E R
4.9. Pričetek rednih treningov
1.9.-15.9. Pred-VPIS v JESENSKI novi tečaj karateja
9.9. Seja Emeskai Akademije SEA
4.9. Zadnji ROK za prijave za Medn. seminar AB, Italija
15.9. Začetek PRED-TEČAJA
O K T O B E R
28.9.-4.10. Mednarodni seminar Dolomiti + Turnir, AB, Italija
(6.-D., testi do 1. pasu)
6.10. Prvi trening JESENSKEGA začetnega tečaja
6.10. Info-meeting nova gen. (po treningu)
8.10. Seja Emeskai Akademije SEA
15.10. Članarina – ROK za 3. letni obrok
N O V E M B E R
4.11. Seja Emeskai Akademije SEA
10.11. Prijavni ROK za Sprejemno testiranje
D E C E M B E R
8.12. Jesensko sprejemno testiranje (gen. jesen 2025)
4.12. Prijavni ROK za Jesensko šolo
2.12. Seja Emeskai Akademije SEA
13.+14.12. Jesenska šola (vse gen.) + Zaključna fešta 2025

 

Private: Začetni tečaj karateja – novoletni 2019

za srednješolsko in študentsko mladino ter vse, ki so se v novem letu 2019 zaobljubili, živeti bolj zdravo in produktivno

  • PRIČETEK  rednih treningov – 14. januarja 2019
  • pestri+učinkoviti+varni borilni treningi po sodobnem direktnem pristopu

KARATE: borilni fitnes + samoobrambna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, X. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in med drugim iniciator in sooblikovalec programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani,

VPIS:

P0dr0bnejše informacije po e-mailu na ukk@ukk.mska.net.

Vpisna določila PredVPIS Redni VPIS
Naknadni VPIS
Termini vpisa do 13.januarja 2019 14.+17.1.2019 po 21.1.2019
Vpisovanje po mailu: ukk@ukk.mska.net osebno (ali po mailu) osebno (ali po mailu)
Vpisnina      
20 € ob vpisu 30 € ob vpisu
 40 € ob vpisu
Članarina  (1/3 LETNA)

za novovpisane znižanje: v roku* 70 €  (kasneje 80 €)

v roku* 80 € (kasneje 90 €)

* Vpisnina in članarina se poravnata takoj ob vpisu oz. najkasneje na drugem treningu!

 

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno  mojster IV.DAN, Peter Brejc, licencirani instruktor Mednarodne Emeskai Akademije. Strokovni nadzornik in mentor pa  je dr. Rudolf Jakhel, mojster X. DAN, eden od pionirjev slovenskega karateja in soustanovitelj programa Borilni športi na Fakulteti za šport  glej Naši vodilni.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja in zorenja osebnosti, kamor nedvomno spada tudi psihofizična borilna usposobljenost – karate mentalna čvrstost in telesna spretnost!

Na tem tečaju bomo predelali osnovne karate akcije, ki se (že lahko) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu. Natreniramo največ uporabljeni direktni karate udarec (vbod, oz. jap. tsuki) ter osnove speljav (obramb, blokov), kar kasneje z rednim tereningom variabilno dopolnimo in nadgradimo.

In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za elegantno reševanje situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je skozi nadaljni trening (dopolnjevanje in utrjevanje) možno vsestransko obvladati samega sebe, vse do stopnje, ko smo psihofizično usposobljeni zoperstaviti se tudi kakšnemu verziranemu nasilnežu.

Redni trening karateja nam prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo:  Peter Brejc, IV. Dan
  • Tehnični mentor:     Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan,
Prvi trening Ponedeljek,  14.1.2019, 20:30-22:00h
Urnik TRENINGOV
    • PONEDELJEK  20:30-22:00h
    • in ČETRTEK      19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo  Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo (glej Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tudi pod VPIS zgoraj)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Izredni tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Skoraj polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – na začetku

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – začetni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 V kolikor se med tečajem odločiš za nadaljevanje v rednih tečajih, si boš nabavljal-a dodatno opremo postopoma, kot boš napredoval-a po pasu (glej Oprema).

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina *

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA članarina
  • Višina: Mesečna članarina znaša 40 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 55% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih. Višina tretjinskih obrokov članarine oz. obseg popusta se ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 70 €
pravočasno PRED rednim rokom ~55 %
(2) 80 €
zamujeno PO rednem roku
~50 %
(3) 90 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~45 %
C neprekinjen (2) 80 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(3) 90 €
zamujeno PO rednem roku ~45 %
(4) 100 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~40 %
D prekinjen (3) 90 € pravočasno PRED rednim rokom ~45 %
(4) 100 € zamujeno PO rednem roku ~40 %
(5) 110 € naknadno po NAKNADNEM roku ~33 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

Politika varovanja osebnih podatkov Univerzitetnega karate kluba, Ljubljana

Univerzitetni karate klub spoštuje vašo pravico do zasebnosti in varstva vaših osebnih podatkov. V ta namen smo oblikovali klubskopolitiko varovanja osebnih podatkov in ukrepe, s pomočjo katerih zagotavljamo, da so vaši osebni podatki zbrani, obdelovani in varovani skladno z veljavno zakonodajo.

1. KATERE OSEBNE PODATKE POTREBUJEMOIN KAKO JIH PRIDOBIMO?

Osnovne identifikacijske ter kontaktne podatke
Osebne podatke članov (aktivnih in neaktivnih)ter podpornikovkluba, kot so polnoime in priimek, spol, datum rojstva, kraj prebivališča, telefonske številke in/ali elektronski naslovi, potrebujemo,

  • za identifikacijo članstva
  • za pošiljanjeklubskihsporočil
  • za monitoring aktivnosti članov

Te podatkenam posredujete ob vpisu v klub ali ko postanete podpornikkluba.

Pozor!

Osebe pod 18 let lahko posredujejo svoje osebne podatke samo s privolitvijo staršev ali skrbnikov.

2. KDO JE ODGOVOREN ZA UPRAVLJANJE VAŠIH OSEBNIH PODATKOV?

Upravljavec vaših osebnih podatkov je:

Univerzitetni karate klub
Cesta na bokalce 4A
1000 Ljubljana

ukk@ukk.mska.net

v nadaljevanju klub.

3. KDO LAHKO UPORABLJA VAŠE OSEBNE PODATKE?

Vaše osebne podatke, ki ste jih posredovali klubu, uporabljajo vodja in trenerji kluba za pripravo, organizacijo in izvedbo treningov, tekmovanj in drugih dogodkov v klubu. Na širši karate sceni pa tudi organizatorji in vodje karate seminarjev, tekmovanj in drugih športnih dogodkov, na katerih sodelujejo člani našega kluba.

4. UPORABA IN SHRANJEVANJE OSEBNIH PODATKOV ČLANOV KLUBA

Mednarodni trenažni certifikat ITC
Po uspešno opravljenjem sprejemnem testiranju prejmejo novi člani kluba mednarodni trenažni certifikat, ITC, veljaven v mreži klubov Mednarodnega združenja za moderni športni karate s sedežem v Luxemburgu, MSKAI, katerega trenažni sistem Emeskai uporabljamo tudi v našem klubu. Ta certifikat je klubska in mednarodna izkaznica za dostop na vse prireditve Emeskai klubov ali na prireditve, na katerih Emeskai klubi sodelujejo. ITC vsebuje osebne podatke, posredovane klubu ob vpisu, dodatno pa tudi sliko (EU format za potni list) ter podpis člana kluba.

Uporaba ITC
Na osnovi osebnih podatkov v ITC

  • se člani kluba identificirajo na treningih in tekmovanjih ter drugih klubskih in izvenklubskih dogodkih
  • so člani kluba razporejeni po spolu, starosti in stopnji usposobljenosti v ustrezne trenažne ali/in tekmovalne kategorije v klubu ali izven njega
  • vpisujejo licencirani Emeskai instruktorji datume izpitov in dosežene stopnje usposobljenosti v karate športu.

Centralni trenažni register
Vsi podatki iz ITC so vneseni tudi v centralni trenažni register športne mreže MSKAI. Dostop do njih imajo le centralni registrator ter mentorji in vodje Emeskai klubov. Shranjujejo in obdelujejo se zgolj za spremljanje strokovnega usposabljanja in napredovanj članov Emeskai klubov – kot prikazovalci, tekmovalci, sodniki in trenerji – ter beleženje njihove udeležbe in uspehov na tekmovanjih.

5. KLUBSKE OBJAVE NA DRUŽBENIH OMREŽJIH

Za tekoče informiranje naših članov in podpornikov ter kot PR za pridobivanje novihuporabljamo tudi družbena omrežja, kot npr. Internet, Facebook, Instagram itd., kjer lahko uporabimo tudi podatke o strokovnih in tekmovalnih uspehih naših članov. Prav tako je možna objava foto in video posnetkov s treningov in tekmovanj ali z drugih dogodkov, na katerih so prikazane aktivnosti in uspehi naših članov, ki so privolili v takšno objavo.

V okviru piškotkov tretjih oseb ponujamo še razširjenouporabniško izkušnjo, to je deljenje vsebin skozi različna družbena omrežja, kot tudi prilagajanje ponudbe glede na vaše želje in potrebe, ki izhajajo iz vašega predhodnega brskanja po spletu.

6. ZUNANJE VSEBINE

Naša internetna stran vsebuje povezave do internetnih strani drugih ponudnikov. Po izboru (kliku) katerekoli od tovrstnih povezav nimamo več vpliva na obdelavo osebnih podatkov, ki se s klikom na povezavo prenesejo na tretje osebe (kot napr. IP-naslovi ali URL, na kateri se nahaja izbrana povezava), saj delovanja tretjih oseb nimamo pod nadzorom. Za obdelavo osebnih podatkov prenesenih na tretje osebe ne moremo prevzemati odgovornosti.

7.    AVTORSKE PRAVICE

Za vse na tej internetni strani objavljene vsebine in prispevke v slikovni ali tekstualni obliki veljajo avtorske pravice skladno z zakonom. Kakršnokoli razmnoževanje, shranjevanje, razpečevanje ali obdelovanje teh vsebin in prispevkov je možno le s pismenim privoljenjem vsakokratnega avtorja oz. oblikovalca.

Presnemanje (downloading) in kopiranje javno dostopnih strani je dovoljeno le za zasebno, ne-komercialno rabo. 
Presnemanje (downloading) in kopiranje ne-javnih strani je dovoljeno le polnopravnim članom in članicam klubov Emeskai mreže, to je imetnikom veljavnih ITC.

Za vsebine, ki niso delo imetnika oz. upravljalca spletne strani in socialnih omrežih veljajo avtorske pravice njihovih ustvarjalcev. Posebej še, kadar so kot take označene.

V kolikor opazite možnost kršenja avtorskih pravic, se priporočamo za ustrezno napotilo. Če se izkaže, da gre dejansko za kršitev zakona, bomo zadevne vsebine takoj odstranili. Kontaktirate nas lahko na ukk@ukk.mska.net.

8.     VAŠE PRAVICE

Če želite pridobiti podatke o obdelavah vaših osebnih podatkov, jih lahko zahtevate z uresničitvijo pravice do dostopa. Poleg tega imate tudi pravico do popravka (v primeru, da podatki niso točni), pravice do izbrisa osebnih podatkov (če ne obstaja pravna podlaga za njihovo obdelavo) in pravico do prenosljivosti (kadar želite prenesti svoje osebne podatke k drugemu upravljavcu).

V zvezi s temi zahtevami in z vsemi drugimi vprašanji v povezavi z varstvomvaših osebnih podatkov se lahko obrnete na elektronski naslov: ukk@ukk.mska.net.

9. KAKO DOLGO HRANIMO VAŠE OSEBNE PODATKE

Osebni podatki se hranijo le toliko časa, kolikor je to predpisano oziroma dovoljeno ter potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Osebni podatki se po izpolnitvi namena obdelav, če ne obstaja druga pravna podlaga ali če je to potrebno za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov, izbrišejo, uničijo, blokirajo ali anonimizirajo.

10. PIŠKOTKI

10.1. Kaj so piškotki
Piškotki so majhne tekstovne datoteke, ki se ob obisku spletne strani prenesejo na vaš računalnik ali mobilno napravo. Piškotki običajno vsebujejo ime strežnika, s katerega je bil poslan piškotek; življenjsko dobo piškotka in vrednost, ki je običajno neko naključno generirano edinstveno število.

Piškotki na spletni strani ukk.mska.net skrbijo za boljšo uporabniško izkušnjo in vam omogočajo uporabo spletne strani ter funkcionalnosti na straniter zbirajo informacije o uporabi naše spletne strani.

Piškotki sami po sebi ne omogočajo vaše identifikacije in samo z njimi ni mogoče ugotoviti kdo konkretno ste.

Nameščanje piškotkov na vašo napravo lahko nadzirate tudi s pomočjo nastavitev v vašem brskalniku.

10.2. Nujni piškotki
Nujno potrebne piškotke bomo na vašo napravo vedno nameščali, saj brez njih naša spletna stran ne deluje pravilno. Med nujno potrebne piškotke sodijo tisti, ki vam omogočajo dostop do spletne strani, delovanje posameznih funkcionalnosti spletne strani in hkrati ne zbirajo analitičnih ali drugih podatkov o vašem obisku.

10.4. Analitični piškoti
So piškotki, katerih upravljavec je klub in jih neposredno namešča naša spletna stran.. Podatki, ki se zbirajo prek teh piškotkov, so lahko na voljo tudi ponudniku storitve, prek katerega izvajamo merjenje obiska in uporabe naše spletne strani.

10.5. Piškotki tretjih oseb
Med piškotke tretjih oseb spadajo analitični in funkcijski piškotki, ki jih na vašo napravo nameščajo druga podjetja, kot na primer Facebook in Google. Ti piškotki vam omogočajo uporabo vtičnikov in funkcij na naši strani, ki so povezani z njihovimdružbenim omrežjemin platformoter omogočajo sledenje vaši uporabi njihovih storitev.

10.6. Piškotki, ki jih trenutno uporabljamo na spletni strain ukk.mska.net

Ime piškotka Čas shranjevanja Ponudnik Namen obdelave
_ga 2 leti Google Analytics Statistika obiska
_gid 24 ur Google Analytics Statistika obiska

11. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POLITIKE VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV

Klub si pridružuje pravico do sprememb ali dopolnitev politike varovanja osebnih podatkov. Trenutno veljavna Politika varovanja osebnih podatkov je objavljena na spletni stranikluba ukk.mska.net.

Politika varovanja osebnih podatkov se uporablja od 25. maja 2018 dalje v skladu z veljavnimi zakonskimi določili.

 

Private: ZAČETNI TEČAJ – JESEN 2017

KARATE: martial art + fight-fitness + borilni šport

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od že tradicionalnih MSKAI mednarodnih poletnih šol v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija. Trenerji se posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje. MSKAI šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, IX. Dan, naš strokovni mentor, sicer eden od pionirjev slovenskega karateja, sovodja programa Borilni športi na Fakulteti za šport, dojen mendarodne akademije MSKAI in avtor knjige Moderni športni karate.

VPIS v JESENSKI ZAČETNI TEČAJ

  • Izrecno vabljeni:
    • UČENKE in UČENCI zadnje triade OŠ
    • SREDNJEŠOLKE in SREDNJEŠOLCI
    • ŠTUDENTKE in ŠTUDENTI
    • zaposlena mladina
  • Strokovni nadzor: dr. Rudolf Jakhel, IX. dan

POZOR! Posebni PRED-TEČAJ

UVOD v samoobrambo: 11.9.-19.10.2017

  • vsak poned. 20:30-22:00
  • in četrtek,    19:00-20:30
  • Skupno 24+ pedag.ur: borilno usmerjena koordinacijska in kondicijska priprava
  • Predznanje ni potrebno! Za info glej tu Karate fitnes!
  • Gratis za vse novovpisane redne članice in člane!
  • V istih prostorih in ob istih terminih kot sledi redni začetni tečaj!

dhknie-cut_Daniela

…sem te posvarila, al’ ne!?

VPIS JESEN 2017

v predprostoru športne hale Gimnazije Bežigrad, vhod Kržičeva ul. (gl. Kako do nas? in TRENINGI)

Vpisna določila             (glej več VPIS) Pred-VPIS Redni VPIS Naknadni VPIS
Termini

do 15.9.

do 26.10.

po 26.10.

Vpisnina (ob vpisu)
      10€       20€      30€
Vpisovanje takoj po eMailu ali na stojnici UKK-kluba na Tednu športa od 9.9.
pred treningom         poned. 20:15              četrt. 18:45
pred treningom          poned. 20:15              četrt.18:45

NAJUGODNEJE V MESTU!!!!!!!!

  • Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis! (Klikni Ugodnosti).

VPIS: Predvpis/Redni/Naknadni 

VPIS v društvo (predvpis, redni ali naknadni ) zagotavlja mesto v začetnem tečaju.

  • Pozor! Naših treningov se lahko udeležiš le, če ni nobenih zdravstvenih, pravnih ali kakršnihkoli drugih zadržkov ali prepovedi, da se uriš v borilnih spretnostih. Morebitne tozadevne zadržke, tudi če se ne nanašajo izrecno na urjenje v borilnih spretnostih, je ob vpisu treba navesti v vpisnici ter na to ustno opozoriti vpisovalca/vpisovalko.
  • Kot za vsako športno aktivnost moraš biti tudi za trening pri nas ustrezno zdravstveno in nezgodno zavarovan, za kar poskrbi vsak sam.

PREDVPIS – do zaključka tedna športa, 15.9.2017

Vpisnina 10 EUR (kar je 50% popusta glede na redni vpis)
e-Vpis
  • Klikni na e-prijavnico in izpolni vse rubrike
  • ter jo pošlji na naš e-naslov ukk@ukk.mska.net;
  • nakaži 10 EUR na številko TRR, ki jo prejmeš v odgovoru na tvoj mail;
  • po emailu oz. po pošti prejmeš potrdilo o vplačani vpisnini.

Predvpis opraviš neposredno s predsednikom kluba, Peter Brejc, III. Dan (glej Naši vodilni).

Članarina Pred-tečajniki poravnajo ali 30 EUR mesečne članarine (velja do začetka rednega tečaja) ali pa prvi tretjinski letni obrok članarine 70 EUR, po začetku rednega tečaja pa 80 EUR (glej več Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je izjemoma možen samo prvi oz. en trening (glej tu TRENINGI).

REDNI VPIS – od 9.10. do 26.10.2016

Kdaj? Četrt ure PRED začetkom treninga (glej TRENINGI)

  • vsak PONED.  20:15h
  • in ČETRTEK     18:45h
Kje?
pri pultu v predprostoru Športne hale na Gimnaziji Bežigrad (glej Kako do nas?)
Kako? Ob vpisu izpolnimo prijavnico in poravnamo vpisnino. Priporočamo tudi hkratno poravnavo prvega obroka 1/3 letne članarine (gl. spodaj)
Vpisnina 20 EUR
Članarina Ob vplačilu do začetka rednega tečaja znaša za redno vpisane prvi tretjinski letni obrok članarine 70 EUR, po tem roku pa 80 EUR (glej tu Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je izjemoma možen le prvi oz. samo eden trening (glej tu TRENINGI).

 NAKNADNI VPIS –  po 26.10.2017

Pogoj Če so še prosta mesta
Kdaj? Četrt ure pred začetkom treninga (glej TRENINGI)

  • vsak PONED.  20:15h
  • in ČETRTEK     18:45h
Kje? Pri pultu v predprostoru Športne hale na Gimnaziji Bežigrad ( glej Kako do nas?)
Kako? Ob vpisu izpolnimo prijavnico in poravnamo vpisnino. Priporočamo tudi hkratno včlanitev s poravnavo prvega obroka 1/3 letne članarine (glej spodaj).
Vpisnina 30 EUR
Članarina Za naknadno vpisane znaša prvi tretjinski obrok, poravnan takoj ob vpisu, oz. po prvem treningu izjemoma še 80 EUR, za evtl. vpisane po 30.10. pa 90 EUR (siceršnjo ureditev glej Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je izjemoma možen le prvi trening po vpisu (glej tu TRENINGI).

Koga sprejmemo?

Koga sprejmemo? Naš začetni tečaj je prirejen za:

  • UČENKE in UČENCE zadnje triade OŠ
  • SREDNJEŠOLKE in SREDNJEŠOLCE
  • ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • zaposleno mladino tudi starejših letnikov
POZOR: Polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

TRENINGI

TRENINGI za novovpisane – določila

Sestava posebnega PRED-tečaja
  • Posebni pred-tečaj sestoji iz 12 treningov.
  • Po zaključku pred-tečaja preidejo gojenke in gojenci avtomatično v redni začetni tečaj brez posebnih testiranj.
Sestava rednega začetnega tečaja Redni začetni tečaj sestoji iz dveh delov:

  • 1. del: 16 treningov , ki se zaključijo z repetitorijem in testiranjem za nadaljni trening
  • 2. del: 16 treningov, ki se zaključijo z repetitorijem in testiranjem za napredovanje v rumenega pasu

Tečajni treningi in zaključni repetitoriji tvorijo skupaj trenažno nedeljivo celoto, ki omogoča najhitrejše možno napredovanje – dejansko in formalno.

Vodstvo
  • Strokovni nadzor: dr. Rudolf Jakhel, IX. Dan
  • Strokovni vodja: Peter Brejc, III. Dan, glavni trener kluba
Pričetek
  • Posebni PRED-tečaj: prvi trening – ponedeljek, 11.9.2016
  • Redni začetni tečaj: prvi trening – ponedeljek, 23.10.2016
Urnik Treningi PRED-tečaja kot tudi rednega začetnega tečaja so vsak (glej Urnik)

    • PONEDELJEK  20:30-22:00h
    • in ČETRTEK    19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, klikni Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (torbe, oblačila, obutev, dokumente, ključe, denarnico…) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne spretnosti za silobran, fitnes in šport po sistemiziranem trenažnem programu (klikni Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na začetnem tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tem tudi pod VPIS)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Zač. oprema

OPREMA – začetna

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu.

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska, moška) in odnesemo vse svoje stvari v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 Pas
      OPREMA (oblačila, obutev) za začetni tečaj

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si kar se da kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (gl. spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavite natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju tudi blatna;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo “karate-gi”, običajno znan kot “kimono”. Kot novinec/novinka lahko v začetku treniraš v svojih običajnih fitnes oblačilih, a sredi začetnega tečaja si že nabaviš pravi “gi”: bel z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS: beli. Dobi se hkrati z novim gijem. Karate-pas, jap. “obi”,  se poveže dvojno okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm.
Za nadaljevanje v drugem delu začetnega tečaja, to je 11. trenažni program, se opravi poseben sprejemni repetitorij vseh predelanih akcij; podrobne informacije se posredujejo med treningi.

11

  • Izkaznica ITC – Internacionalni trenažni certifikat: To prejmeš po sprejemnem testirnem repetitoriju, s katerim se zaključi prvi del začetnega tečaja.
    • ITC sicer ne spada v opremo v ožjem smislu, a ga je treba vedno pri sebi. Prejmeš ga na  poseben način zataknjenega v plastičnem ovitku in tega potem ne spreminjaj po svoje. V isti ovitek je zataknjeno tudi navodilo, kako je treba ITC podatkovno dopolniti. ITC imej vedno pri sebi (v nepremočljivem žepu športne torbe) in pazi, da ga ne poškoduješ, saj je to stalni dokument o tvojem trenutnem trenažnem statusu (pasu) in ga potrebuješ ves čas svoje karate aktivnosti (ja, vse do mojstrskega pasu).
    • V ITC-ovitek zatakni tudi članski kartonček UKK, ki si ga prejel/a ob prvem plačilu članarine. Tudi tega je treba imeti vedno pri sebi, saj le z njim ob ev. preverbi dokažeš svoj članski status. Prav tako ga je treba predložiti ob poravnavi naslednjega obroka članarine za potrditev plačila.
  • Emblem: Hkrati s trenažnim certifikatom ITC prejmeš tudi enoten klubski emblem. Treba ga je prišiti na LEVI prsni strani gi-jakne. Lokacija: točno na levi prsi, le dve debelini prsta od pokončnega dvojnega šiva, ki se izteče v ojačano obrobo jakne.
Za nadaljevanje treninga opravimo repetitorij in testiranje za rumeni pas.


Ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (zataknjen v ovitek osebnega Trenažnega certifikata, TC, ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja, skupine ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.

Private: Začetni tečaj karateja – POMLAD 2017

Pričetek  treningov 13. marca 2017

  • predvsem za srednješolsko in študentsko mladino (lahko pa nekaj letnikov več ali kakšen manj)
  • pestri+učinkoviti treningi po sodobnem direktnem vadbenem pristopu
  • tekoče info na ukk@ukk.mska.net

 KARATE  =  borilna veščina + borilni fitnes + borilni šport !

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, IX. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in danes med drugim sovodja programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani.

VPIS POMLAD 2017

v predprostoru športne hale Gimnazije Bežigrad, vhod Kržičeva ul. (gl. Kako do nas? in TRENINGI)

Vpisna določila             (gl. VPIS in Koga sprejmemo) Predhodni VPIS Redni VPIS Naknadni VPIS
Termini do 1.3. 1.3.-13.3. po 13.3.
Vpisnina (ob vpisu)
      10€       20€      30€
Vpisovanje po eMailu torek 20:15              četrt. 18:45            obakrat pred treningom
torek 20:15              četrt.18:45                           obakrat pred treningom

NAJUGODNEJE V MESTU!!!!!!!!

VPIS: Predvpis/Redni/Naknadni 

VPIS v društvo (predvpis, redni ali naknadni ) zagotavlja mesto v začetnem tečaju.

  • Pozor! Naših treningov se lahko udeležiš le, če ni nobenih zdravstvenih, pravnih ali kakršnihkoli drugih zadržkov ali prepovedi, da se uriš v borilnih spretnostih. Morebitne tozadevne zadržke, tudi če se ne nanašajo izrecno na urjenje v borilnih spretnostih, je ob vpisu treba navesti v vpisnici ter na to ustno opozoriti vpisovalca/vpisovalko.
  • Kot za vsako športno aktivnost moraš biti tudi za trening pri nas ustrezno zdravstveno in nezgodno zavarovan.

PREDVPIS – do 1.3.2015

Vpisnina 10 EUR (kar je 50% popusta glede na redni vpis)
e-Vpis
  • Klikni na e-prijavnico in izpolni vse rubrike
  • ter jo pošlji na naš e-naslov ukk@ukk.mska.net;
  • nakaži 10 EUR na številko TRR, ki jo prejmeš v odgovoru na tvoj mail;
  • po emailu oz. po pošti prejmeš potrdilo o vplačani vpisnini.

Predvpis opravlja naš trener in zastopnik kluba, Peter Brejc, III. Dan (glej Naši vodilni).

Članarina Ob vplačilu do začetka rednega tečaja je za predvpisane prvi tretjinski letni obrok 70 EUR, po tem roku pa 80 EUR (glej zgoraj preglednico oz. tu pod Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je možen samo prvi oz. en trening (glej tu Treningi).

REDNI VPIS – od 1.3. do 13.3.2015

Kdaj? Četrt ure PRED začetkom treninga (glej TRENINGI)

  • vsak TOREK  20:15h
  • in ČETRTEK   18:45h
Kje?
pri pultu v predprostoru Športne hale na Gimnaziji Bežigrad (glej Kako do nas?)
Kako? Ob vpisu izpolnimo prijavnico in poravnamo vpisnino. Priporočamo tudi hkratno poravnavo prvega obroka 1/3 letne članarine (gl. spodaj)
Vpisnina 20 EUR
Članarina Ob vplačilu do začetka rednega tečaja za redno vpisane prvi tretjinski letni obrok 70 EUR, po tem roku pa 80 EUR (glej tu Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je možen samo prvi oz. en trening (glej tu TRENINGI).

 NAKNADNI VPIS –  po 13.3.2015

Pogoj Če so še prosta mesta
Kdaj? Četrt ure pred začetkom treninga (glejTRENINGI)

  • vsak TOREK  20:15h
  • in ČETRTEK  18:45h
Kje? Pri pultu v predprostoru Športne hale na Gimnaziji Bežigrad ( glej Kako do nas?)
Kako? Ob vpisu izpolnimo prijavnico in poravnamo vpisnino. Priporočamo tudi hkratno včlanitev s poravnavo prvega obroka 1/3 letne članarine (glej spodaj).
Vpisnina 30 EUR
Članarina Za naknadno vpisane znaša prvi tretjinski obrok, poravnan takoj ob vpisu, izjemoma še 80 EUR, poravnan šele PO prvem treningu pa 90 EUR (siceršnjo ureditev glej Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je možen samo prvi trening po vpisu (glej tu TRENINGI).

Koga sprejmemo?

Koga sprejmemo? Naš začetni tečaj je prirejen za:

  • UČENKE in UČENCE zadnjih 3 letnikov OŠ
  • SREDNJEŠOLKE in SREDNJEŠOLCE
  • ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • zaposleno mladino tudi starejših letnikov
POZOR: Polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

TRENINGI

TRENINGI ZAČETNE SKUPINE – določila

Sestava začetnega tečaja Začetni tečaj sestoji iz dveh delov:

  • 1. del: 16 treningov , ki se zaključijo z repetitorijem in testiranjem za nadaljni trening
  • 2. del: 16 treningov, ki se zaključi na dva možna načina pridobitve rumenega pasu
    • udeležbo na enotedenski poletni šoli na Češkem (cenovno ugodne aktivne počitnice prvi teden julija)
    • ali na repetitoriju oktobra/novembra (po prekinitvi 2. dela vsled poletnih počitnic je treba del tečaja nujno ponoviti in dopolniti)
Urnik Treningi pred-tečaja kot tudi rednega začetnega tečaja so vsak (glej tudi Urnik)

    • TOREK       20:30-22:00h – prvi trening 13.3.2015
    • ČETRTEK  19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, klikni Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi!POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne spretnosti za silobran, fitnes in šport po sistemiziranem trenažnem programu (klikni Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na začetnem tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tem tudi pod VPIS)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Zač. oprema

OPREMA – začetna

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu.

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska, moška) in odnesemo vse svoje stvari v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 Stopnja
      OPREMA (oblačila, obutev) za začetni tečaj

novi

  • Običajna fitness oblačila – za nekaj prvih treningov. Sicer si kar se da kmalu nabavimo karate-gi.
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo “karate-gi”, običajno znan kot “kimono”. Kot novinec/novinka lahko v začetku treniraš v svojih običajnih fitnes oblačilih, a sredi začetnega tečaja si že nabaviš pravi “gi”: bel z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS: beli. Dobi se hkrati z novim gijem. Karate-pas, jap. “obi”,  se poveže dvojno okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm.
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavite natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih, so tla vedno umazana, ob dežju tudi blatna;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople nogavice (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
Za nadaljevanje v drugem delu začetnega tečaja, to je 11. trenažni program, se opravi poseben sprejemni repetitorij vseh predelanih akcij; podrobne informacije se posredujejo med treningi.

11

  • Izkaznica TC – Trenažni certifikat: To prejmeš po sprejemnem repetitoriju, s katerim se zaključi prvi del začetnega tečaja. TC sicer ne spada v opremo v ožjem smislu, a moraš ga imeti vedno pri sebi. TC je na posebej način zataknjen v plastičnem etuiju (tega ne spreminjaj). V istem ovitku je zataknjen tudi info-listič z navodilom, kako je treba TC podatkovno dopolniti. TC je najbolje shraniti vedno v istem žepu športne torbe in ne menjavati mesta shranjevanja. Potrebuješ ga veš čas svoje karate aktivnosti, saj je to edini dokument, ki dokazuje tvojo doseženo trenažno stopnjo (pas).
  • Članski kartonček UKK, ki si ga prejel/a o plačilu prve članarine, sam/a zatakneš v TC-ovitek. Tudi članski kartončke je treba imeti vedno pri sebi, saj le z njim ob ev. preverbi dokažeš svoj članski status. Prav tako ga je treba predložiti ob poravnavi naslednjega obroka članarine za potrditev plačila. Bodite pozorni: poravnana članarina omogoča dostop do treninga.
  • Emblem: Hkrati s trenažnim certifikatom TC prejmeš tudi enoten klubski emblem. Treba ga je prišiti na LEVI prsne strani gi-jakne. Lokacija: točno na levi prsi, le dve debelini prsta od pokončnega dvojnega šiva, ki se izteče v ojačano obrobo jakne.
  • Karate-PAS: beli Po sprejemnem testiraju obdržimo beli pas. (Rumeni pas je naslednja stopnja 10.)


Ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (zataknjen v ovitek osebnega Trenažnega certifikata, TC, ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja, skupine ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni odvisna od tega, kako pogosto se dejansko udeležuješ treningov ali/in seminarjev.

Private: ZAČETNI tečaji karateja

VPISOVANJE 2x letno: POMLADI in JESENI (vsakokrat razpisano)

  • predvsem za srednješolsko in študentsko mladino (lahko tudi kakšen letnik več ali manj)
  • pestri+učinkoviti treningi po sodobnem direktnem vadbenem pristopu
  • tekoče info na ukk@ukk.mska.net  

KARATE: borilni fitnes + borilna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, IX. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in danes med drugim sovodja programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani,

 

VPIS:

Prijavi se po e-mailu na ukk@ukk.mska.net za vse podrobnejše informacije.

Vpisna določila PREDVPIS
 REDNI VPIS
Termini vpisa
do REDNEGA VPISA bo pravočasno razpisan
Vpisovanje po mailu: ukk@ukk.mska.net
Vpisnina
     PREDVPISNINA 10 €
Redna vpisnina 20 €
Članarina glej spodaj

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno dr. Rudolf Jakhel, mojster IX. dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in danes med drugim sovodja programa Borilni športi na Fakulteti za šport.  Asistira Peter Brejc, III. dan, licencirani instruktor Mednarodne akademije MSKAI.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja in zorenja osebnosti, kamor nedvomno spada tudi psihofizična borilna usposobljenost – karate mentalna čvrstost in telesna spretnost!

Na tem tečaju predelamo osnovne karate akcije, ki se (že lahko) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu. Natreniramo največ uporabljeni direktni karate udarec (vbod, oz. jap. tsuki) ter osnove speljav (obramb, blokov), kar kasneje z rednim tereningom variabilno še obogatimo in dopolnjujemo.

In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za umiritev preprostih situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je skozi nadaljni trening (dopolnjevanje in utrjevanje) možno vsestransko obvladati samega sebe, vse do stopnje, ko smo psihofizično usposobljeni zoperstaviti se tudi kakšnemu zaresnemu, verziranemu nasilnežu.

Redni trening karateja nam prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo: Dr. Rudolf Jakhel, IX. Dan, Peter Brejc, III. Dan
Prvi trening po veljavnem urniku ob rednem vpisu
Urnik TRENINGOV
bo objavljen med razpisom za redni vpis
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo  Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo (glej Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tem tudi pod VPIS)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – na začetku

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – začetni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi sicer v čevljih in so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople nogavice (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” (splošno bolj znan kot “kimono”). Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
    • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih vseh stopenj
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme;
    • redno informiranje o klubskih aktualnostih in dogodkih mednarodne MSKAI mreže.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
    • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
    • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina

POZOR!  Dostop na treninge je možen le članom in članicam kluba (s poravnano članarino). Glede na stopnjo pasu in razpoložljivi čas je pri nas možno trenirati od enkrat do štirikrat tedensko.

MESEČNA redna članarina + alternativa

  • Mesečna članarina znaša 30 EUR/mesec,
  • Poravnava se vnaprej do 5. v tekočem mesecu (oz. na vpisni dan oz. še pred začetkom treninga) .
    • Po 5. v t.m. (ali po prvem treningu) zapade dodatno še 10 EUR zamudnine
    • Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih.
  • Višina tretjinskih obrokov članarine se ob plačilu ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA redna članarina

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov

  1/3- letni  obrok (a)  Članski status  (b)  Čas plačila Letno skupaj
(1) 60
neprekinjen1) pravočasno PRED rednim rokom4) 180
(2) 70
začet3)/obnovljen2) 
  pravočasno PRED rednim rokom
(3) 70
neprekinjen zamujeno PO rednem, a pred NAKNADNIM rokom5)  210
(4) 80 začet / obnovljen zamujeno PO rednem, a pred NAKNADNIM rokom
(5) 80 neprekinjen naknadno po NAKNADNEM roku 240
(6) 90 začet / obnovljen
naknadno po NAKNADNEM roku

Legenda k tabeli:

  1. Neprekinjen članski status, (1), (3) in (5), pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  2. Obnovljen članski status, (2), (4)  in (6), pomeni, da je bil najmanj en predhodni obrok članarine izpuščen.
  3. Začet članski status, (2), (4) in (6), pomeni, da je prva članarina vplačana v roku ali ob vpisu novinke/novinca v klub.
  4. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  5. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

Private: ZAČETNI TEČAJ KARATEJA

Pomlad 2014 – generacija 44.142

  • predvsem za srednješolsko in študentsko mladino (lahko tudi kakšen letnik več ali manj)
  • PREDVIDENI PRIČETEK  17. MARCA 2014
  • učinkoviti treningi po sodobnem direktnem vadbenem pristopu

KARATE: borilni fitnes + borilna veščina + borilni šport!

wp1208_BB03-Heidelberg

VPIS:

Prijavi se po e-mailu na ukk@ukk.mska.net za vse podrobnejše informacije.

Vpisna določila Predhodni VPIS  Naknadni VPIS
Termini vpisa
do 14.3.2014 po 14.3.2014
Vpisovanje po mailu: ukk@ukk.mska.net 1) po mailu: ukk@ukk.mska.net                 2) pred začetkom treningov
vpisnina
     20 € (se poravna ob vpisu)      30 € (se poravna ob vpisu)
članarina (1/3 LETNA) znižana ob vpisu €60* ob vpisu 70 € (kasneje 80 €)*

NAJUGODNEJE V MESTU: Za naše članice in člane so vsi tečaji gratis!

NAMEN tečaja

Tečaj vodi osebno dr. Rudolf Jakhel, mojster IX. dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in danes med drugim sovodja programa Borilni športi na Fakulteti za šport. Asistira Peter Brejc, III. dan, licencirani instruktor Mednarodne akademije MSKAI.

NAMEN tečaja

Vsaka pot prične s prvim korakom! Tudi pot osebnega razvoja, kamor spada tudi obvladanje karate spretnosti!

Na tem tečaju bomo predelali osnovne karate akcije, ki se (lahko!) uporabijo v primeru nuje, to je v silobranu.  Najprej natreniramo sestavine in izvedbe glavnega direktnega karate udarca (vbod oz. jap. tsuki) ter usvojimo osnove speljav (obramb, blokov), s katerimi se ubranimo napadov. In kaj s tem pridobimo?

  • Najprej in predvsem nekaj osnovnih spretnosti, uporabnih za umiritev preprostih situacij nadlegovanja in šikaniranja, kakršne so med mladino pogoste;
  • Sicer pa skozi aktivno delovanje nazoren uvid, kako je treba in se da vsestransko obvladati samega sebe, kar kasneje v nadaljevanju postopoma nadgrajujemo, utrjujemo in preizkušamo v poenostavljenih (športnih) oblikah borb, da smo postopoma vse bolj pripravljeni tudi na kakšne zaresne spopade z morebitnimi bolj verziranimi nasilniki.

Reden trening karateja prinaša glede na vložen trud že srednjeročno optimalen izkupiček dobrobiti – varnost, fitnes, dobro počutje, samozavest, navdušenje, zabavo, zdravje.

TRENINGI

 TRENINGI ZAČETNEGA TEČAJA – določila

  • Strokovno vodstvo: Dr. Rudolf Jakhel, IX. Dan, Peter Brejc, III. Dan
Prvi trening Ponedeljek,  17.3.2014, 20:30-22:00h
Urnik TRENINGOV
    • PONEDELJEK  20:30-22:00h
    • in SREDA       19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo  Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, glej Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi! POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne akcije uporabne v silobranu in zanje potrebno fitnes pripravo (hlrj Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tem tudi pod VPIS)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Koga sprejmemo?

Izredni tečaj je prirejen za:

  • za DIJAKINJE in DIJAKE
  • za ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • pa tudi za kakšne starejše oz. mlajše letnike (zaposlene oz. šolarje zadnjih razredov OŠ)
POZOR: Polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

Oprema

OPREMA – ko začnemo

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu (več glej Oprema).

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska oz. moška) in odnesemo vse svoje stvari s seboj v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 PAS
      OPREMA (oblačila, obutev) – izredni tečaj

 

novi

  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si v okviru možnosti kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih, so tla vedno umazana, ob dežju lahko tudi mokra;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople nogavice (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi bel karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.
 V kolikor se med tečajem odločiš za nadaljevanje v rednih tečajih, si boš nabavljal-a dodatno opremo postopoma, kot boš napredoval-a po pasu (glej Oprema).

Članske ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.


Članarina*

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA redna članarina

  • Mesečna članarina znaša 30 EUR/mesec,
  • Poravnava se vnaprej do 5. v tekočem mesecu ali do termina vpisa oz. pred začetkom treninga.
  • Po 5. v t.m. (ali po prvem treningu) zapade dodatno še 10 EUR zamudnine
  • Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih.
  • Višina tretjinskih obrokov članarine se ob plačilu ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA redna članarina

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov

1/3 Obrok (a) Članski status  (b) Čas plačila Letno €
(1) 60
neprekinjen1) pravočasno PRED rednim rokom4) 180
(2) 70
začet3)/ obnovljen2) 
pravočasno PRED rednim rokom
(3) 70
neprekinjen zamujeno PO rednem, a pred NAKNADNIM rokom5)  210
(4) 80 začet / obnovljen zamujeno PO rednem, a pred NAKNADNIM rokom
(5) 80 neprekinjen naknadno po NAKNADNEM roku 240
(6) 90 začet / obnovljen
naknadno po NAKNADNEM roku

Legenda k tabeli:

  1. Neprekinjen članski status, (1), (3) in (5), pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  2. Obnovljen članski status, (2), (4)  in (6), pomeni, da je bil najmanj en predhodni obrok članarine izpuščen.
  3. Začet članski status, (2), (4) in (6), pomeni, da je prva članarina vplačana v roku ali ob vpisu novinke/novinca v klub.
  4. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  5. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

Private: Srečno 2014

VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO

SEASON’S GREETINGS AND HAPPY NEW YEAR

 

želi vsem svojim članicam in članom, prijateljem in podpornikom

wishes to all its members, friends, and supporters

UNIVERZITETNI KARATE KLUB    UNIVERSITY KARATE CLUB

Ljubljana

Slovenija – Slovenia

EU

 -kZPJ34LU9ZeDzG38rXTOcr2_rUznZLholDHVGQS2Us

Private: Arhiv: Vstopna stran

Najugodnejša ponudba v mestu!

Vpisujemo v NOVI

KARATE ZAČETNI TEČAJ

(zdravo+uporabno+varno+zabavno)

Športna hala Gimnazije Bežigrad – Kako do nas?
 VPIS za JESEN 2013!
dhknie-cut_Daniela
Glej, karate je pa res uporaben!

Takoj se vpišem…!

 

Imamo dve svetovni medalji.
Zlata – Aleks Jesenovec (desno)
Srebrna – Dejan Prebil (levo)
3rd World Karate Championship, 2-3/3/2013, Verona, Italija
TRENIRAJTE s SVETOVNIMA FAVORITOMA
  • ZLATA medalja:      Aleks Jesenovec (mojstri  -78 kg)
  • SREBRNA medalja:  Dejan Prebil (mojstr.kand. -78 kg)

3. karate svetovno prvenstvo, Verona, 2.-3.3.2013,

FEKDA-EUR&KA-UNIAKS

4 kontinenti, 17 držav, 27 karate zvez, 1385 tekmovalk/tekmovalcev

zacetek_1

Dobrodošli prijatelji karateja!

  • Vas zanima, ČEMU, ZAKAJ in KAKO se uspešno trenirajo borilne spretnosti? Za različna pojasnila si oglejte tu Strokovne osnove s celo vrsto zanimivih poljudnih in znanstvenih člankov

Članice, člani!

Iz naše arhivske Videoteke: prikaz z razlago ene od tehnik razbijanja kamenja, (izvaja dr.R.Jakhel, Mali Lošinj, 2005)  

UTRINKI IZ FOTO ARHIVA

zacetek_3 Mednarodni Adria Cup 2008 Naši ekipi 2 zlati medalji:v težki (Jošt) in v srednji kategoriji (Nejc)
zacetek_4
Tri svetovne medalje 2008 3x Bron:(1) naši ekipi, posamično (2) Joštu in (3) Martini
 zacetek_5
 
 
 
 

Zlata medalja Mednarodni Adria-Cup 2006

Ekipa našega kluba: Mitja, Jasna, Vesna, Aleks, Nejc, Uroš

 hp_FeM+TD-Diploma-180
 
 
 
 
Uradni evropski prvak EKF 2005 in trofejni rekorder:
Fehmi Mahalla, IV. Dan MSKAI (Dardania, Lausanne, Švica)

prejema mojstrsko diplomo iz rok dojena MSKAI/Emeskai Dan Akademije, dr. Rudolfa Jakhela, IX. Dan,

.

 

9607_LetoviceKino
Iz Foto arhiva:
Naše članice in člani med udeleženci ene od tradicionalnih MSKAI mednarodnih poletnih šol na Češkem.

Prvi desno v zgornji vrsti stoji Žiga Jakhel, soustanovitelj in dolgoletni trener UKK ter instruktor Emeskai Dan Akademije.

 

Private: Začetni tečaj karateja – POMLAD 2017

Pričetek  treningov 13. marca 2017

  • predvsem za srednješolsko in študentsko mladino (lahko pa nekaj letnikov več ali kakšen manj)
  • pestri+učinkoviti treningi po sodobnem direktnem vadbenem pristopu
  • tekoče info na ukk@ukk.mska.net

 KARATE  =  borilna veščina + borilni fitnes + borilni šport !

wp1208_BB03-Heidelberg

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol MSKAI v parku Olimpijskega centra v Heidelbergu, Nemčija.
Enako kot na naših tečajih se trenerji posvečajo vsakemu posamezniku v skupini, kar vidno pospeši napredovanje.
Šolo vodi dr. Rudolf Jakhel, IX. Dan, eden od pionirjev slovenskega karateja in danes med drugim sovodja programa Borilnih športov na Fakulteti za šport ter strokovni mentor Univerzitetnega kluba v Ljubljani.

VPIS POMLAD 2017

v predprostoru športne hale Gimnazije Bežigrad, vhod Kržičeva ul. (gl. Kako do nas? in TRENINGI)

Vpisna določila             (gl. VPIS in Koga sprejmemo) Predhodni VPIS Redni VPIS Naknadni VPIS
Termini do 1.3. 1.3.-13.3. po 13.3.
Vpisnina (ob vpisu)
      10€       20€      30€
Vpisovanje po eMailu torek 20:15              četrt. 18:45            obakrat pred treningom
torek 20:15              četrt.18:45                           obakrat pred treningom

NAJUGODNEJE V MESTU!!!!!!!!

VPIS: Predvpis/Redni/Naknadni 

VPIS v društvo (predvpis, redni ali naknadni ) zagotavlja mesto v začetnem tečaju.

  • Pozor! Naših treningov se lahko udeležiš le, če ni nobenih zdravstvenih, pravnih ali kakršnihkoli drugih zadržkov ali prepovedi, da se uriš v borilnih spretnostih. Morebitne tozadevne zadržke, tudi če se ne nanašajo izrecno na urjenje v borilnih spretnostih, je ob vpisu treba navesti v vpisnici ter na to ustno opozoriti vpisovalca/vpisovalko.
  • Kot za vsako športno aktivnost moraš biti tudi za trening pri nas ustrezno zdravstveno in nezgodno zavarovan.

PREDVPIS – do 1.3.2015

Vpisnina 10 EUR (kar je 50% popusta glede na redni vpis)
e-Vpis
  • Klikni na e-prijavnico in izpolni vse rubrike
  • ter jo pošlji na naš e-naslov ukk@ukk.mska.net;
  • nakaži 10 EUR na številko TRR, ki jo prejmeš v odgovoru na tvoj mail;
  • po emailu oz. po pošti prejmeš potrdilo o vplačani vpisnini.

Predvpis opravlja naš trener in zastopnik kluba, Peter Brejc, III. Dan (glej Naši vodilni).

Članarina Ob vplačilu do začetka rednega tečaja je za predvpisane prvi tretjinski letni obrok 70 EUR, po tem roku pa 80 EUR (glej zgoraj preglednico oz. tu pod Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je možen samo prvi oz. en trening (glej tu Treningi).

REDNI VPIS – od 1.3. do 13.3.2015

Kdaj? Četrt ure PRED začetkom treninga (glej TRENINGI)

  • vsak TOREK  20:15h
  • in ČETRTEK   18:45h
Kje?
pri pultu v predprostoru Športne hale na Gimnaziji Bežigrad (glej Kako do nas?)
Kako? Ob vpisu izpolnimo prijavnico in poravnamo vpisnino. Priporočamo tudi hkratno poravnavo prvega obroka 1/3 letne članarine (gl. spodaj)
Vpisnina 20 EUR
Članarina Ob vplačilu do začetka rednega tečaja za redno vpisane prvi tretjinski letni obrok 70 EUR, po tem roku pa 80 EUR (glej tu Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je možen samo prvi oz. en trening (glej tu TRENINGI).

 NAKNADNI VPIS –  po 13.3.2015

Pogoj Če so še prosta mesta
Kdaj? Četrt ure pred začetkom treninga (glejTRENINGI)

  • vsak TOREK  20:15h
  • in ČETRTEK  18:45h
Kje? Pri pultu v predprostoru Športne hale na Gimnaziji Bežigrad ( glej Kako do nas?)
Kako? Ob vpisu izpolnimo prijavnico in poravnamo vpisnino. Priporočamo tudi hkratno včlanitev s poravnavo prvega obroka 1/3 letne članarine (glej spodaj).
Vpisnina 30 EUR
Članarina Za naknadno vpisane znaša prvi tretjinski obrok, poravnan takoj ob vpisu, izjemoma še 80 EUR, poravnan šele PO prvem treningu pa 90 EUR (siceršnjo ureditev glej Članarina). Pozor, brez poravnane članarine je možen samo prvi trening po vpisu (glej tu TRENINGI).

Koga sprejmemo?

Koga sprejmemo? Naš začetni tečaj je prirejen za:

  • UČENKE in UČENCE zadnjih 3 letnikov OŠ
  • SREDNJEŠOLKE in SREDNJEŠOLCE
  • ŠTUDENTKE in ŠTUDENTE
  • zaposleno mladino tudi starejših letnikov
POZOR: Polovica našega članstva so dekleta, kar je v tej športni disciplini prava redkost!! Tudi so naša dekleta uspešne tekmovalke s kar nekaj medaljami (glej Galerijo trofej), med njimi vrsta današnjih mojstric karateja (glej Naši vodilni).

TRENINGI

TRENINGI ZAČETNE SKUPINE – določila

Sestava začetnega tečaja Začetni tečaj sestoji iz dveh delov:

  • 1. del: 16 treningov , ki se zaključijo z repetitorijem in testiranjem za nadaljni trening
  • 2. del: 16 treningov, ki se zaključi na dva možna načina pridobitve rumenega pasu
    • udeležbo na enotedenski poletni šoli na Češkem (cenovno ugodne aktivne počitnice prvi teden julija)
    • ali na repetitoriju oktobra/novembra (po prekinitvi 2. dela vsled poletnih počitnic je treba del tečaja nujno ponoviti in dopolniti)
Urnik Treningi pred-tečaja kot tudi rednega začetnega tečaja so vsak (glej tudi Urnik)

    • TOREK       20:30-22:00h – prvi trening 13.3.2015
    • ČETRTEK  19:00-20:30h
Kje? Športna hala Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, vhod iz Kržičeve (glej Kako do nas?), namiznoteniška telovadnica
Oblačilo Za začetek zadostuje običajno fitness oblačilo, kimona si nabavimo kasneje (za vso opremo, ki si jo nabavljamo postopoma, kot napredujemo, klikni Oprema). POZOR – NUJNO! Iz varnostnih razlogov prinašamo vse osebne stvari (oblačila, obutev, torbe) iz garderobe v telovadnico!
Obutev Treniramo bosi!POZOR – NUJNO! Iz higienskih razlogov hodimo po garderobi, hodnikih in sanitarijah v plastičnih natikačih, da ne nosimo umazanije in mikrobov v telovadnico!
Kaj treniramo? Karate borilne spretnosti za silobran, fitnes in šport po sistemiziranem trenažnem programu (klikni Kako treniramo, Karate v silobranu, Karate fitnes);
Udeležba Po prvem treningu je nadaljna udeležba na začetnem tečaju možna le s poravnano članarino (glej o tem tudi pod VPIS)
Ostalo Za vse nadaljne podrobnosti glej Hišni red!

Zač. oprema

OPREMA – začetna

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si jo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu.

POZOR: Na treninge prihajamo vsaj 10 min. pred uro. Preoblačimo se v garderobah (ženska, moška) in odnesemo vse svoje stvari v telovadnico. V torbi imamo svoje napitke, ki jih použijemo med prav za to namenjenimi kratkimi premori.

 Stopnja
      OPREMA (oblačila, obutev) za začetni tečaj

novi

  • Običajna fitness oblačila – za nekaj prvih treningov. Sicer si kar se da kmalu nabavimo karate-gi.
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo “karate-gi”, običajno znan kot “kimono”. Kot novinec/novinka lahko v začetku treniraš v svojih običajnih fitnes oblačilih, a sredi začetnega tečaja si že nabaviš pravi “gi”: bel z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno naugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS: beli. Dobi se hkrati z novim gijem. Karate-pas, jap. “obi”,  se poveže dvojno okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm.
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavite natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih, so tla vedno umazana, ob dežju tudi blatna;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople nogavice (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
Za nadaljevanje v drugem delu začetnega tečaja, to je 11. trenažni program, se opravi poseben sprejemni repetitorij vseh predelanih akcij; podrobne informacije se posredujejo med treningi.

11

  • Izkaznica TC – Trenažni certifikat: To prejmeš po sprejemnem repetitoriju, s katerim se zaključi prvi del začetnega tečaja. TC sicer ne spada v opremo v ožjem smislu, a moraš ga imeti vedno pri sebi. TC je na posebej način zataknjen v plastičnem etuiju (tega ne spreminjaj). V istem ovitku je zataknjen tudi info-listič z navodilom, kako je treba TC podatkovno dopolniti. TC je najbolje shraniti vedno v istem žepu športne torbe in ne menjavati mesta shranjevanja. Potrebuješ ga veš čas svoje karate aktivnosti, saj je to edini dokument, ki dokazuje tvojo doseženo trenažno stopnjo (pas).
  • Članski kartonček UKK, ki si ga prejel/a o plačilu prve članarine, sam/a zatakneš v TC-ovitek. Tudi članski kartončke je treba imeti vedno pri sebi, saj le z njim ob ev. preverbi dokažeš svoj članski status. Prav tako ga je treba predložiti ob poravnavi naslednjega obroka članarine za potrditev plačila. Bodite pozorni: poravnana članarina omogoča dostop do treninga.
  • Emblem: Hkrati s trenažnim certifikatom TC prejmeš tudi enoten klubski emblem. Treba ga je prišiti na LEVI prsne strani gi-jakne. Lokacija: točno na levi prsi, le dve debelini prsta od pokončnega dvojnega šiva, ki se izteče v ojačano obrobo jakne.
  • Karate-PAS: beli Po sprejemnem testiraju obdržimo beli pas. (Rumeni pas je naslednja stopnja 10.)


Ugodnosti

Članske ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • Članstvo v UKK je pogoj za
    • udeležbo na naših klubskih tečajih ter evtl. tudi
    • popuste pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi (glej Koledar);
    • popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino za tekoče obdobje (glej Članarina).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (zataknjen v ovitek osebnega Trenažnega certifikata, TC, ki naj bo stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja, skupine ali kluba.
  • V članskem kartončku potrjena članarina za tekoče obdobje je pogoj in vstopnica za udeležbo na treningu in za koriščenje drugih članskih ugodnosti.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni odvisna od tega, kako pogosto se dejansko udeležuješ treningov ali/in seminarjev.

Obvestila in poročila

Pusti to prazno !!!

Private: Arhiv: Vstopna stran do 130417

godnejša ponudba v mestu!

Vpisujemo v NOVI

KARATE ZAČETNI TEČAJ

(borilna veščina + borilni fitness + borilni šport)

Športna hala Gimnazije Bežigrad
(Kako do nas?)
 VPIS še vedno možen!
dhknie-cut_Daniela
Glej, karate je pa res koristen!

Takoj se vpišem…!

 

 

Najnovejši svetovni medalji:Aleks zlato (desno) in Dejan srebro.
Imamo dve SVETOVNI medalji desni:Aleks Jesenovec ZLATO
levi: Dejan Prebil SREBRO
3rd Karate World Championship,
Verona, March 2-3, 2013

 

 

TRENIRAJTE s SVETOVNIMA FAVORITOMA

  • ZLATA medalja:      Aleks Jesenovec (mojstri -78 kg)
  • SREBRNA medalja:  Dejan Prebil (mojstr.kand. -78 kg)

3. karate svetovno prvenstvo, Verona, 2.-3.3.2013,

FEKDA-EUR&KA-UNIAKS

4 kontinenti, 17 držav, 27 karate zvez, 1385 tekmovalk/tekmovalcev

zacetek_1

Dobrodošli prijatelji karateja!

  • Vas zanima, ČEMU, ZAKAJ in KAKO se uspešno trenirajo borilne spretnosti? Za različna pojasnila si oglejte tu Strokovne osnove s celo vrsto zanimivih poljudnih in znanstvenih člankov

Članice, člani!

Iz naše arhivske Videoteke: prikaz z razlago ene od tehnik razbijanja kamenja, (izvaja dr.R.Jakhel, Mali Lošinj, 2005)  

UTRINKI IZ FOTO ARHIVA

zacetek_3 Mednarodni Adria Cup 2008 Naši ekipi 2 zlati medalji:   v težki (Jošt) in v srednji kategoriji (Nejc)
zacetek_4
Tri svetovne medalje 2008 Bron naši ekipi, posamično Joštu in Martini
 zacetek_5
 
 
 
 

Zlata medalja Mednarodni Adria-Cup 2006:

Ekipa našega kluba: Mitja, Jasna, Vesna, Aleks, Nejc, Uroš

 hp_FeM+TD-Diploma-180
 
 
 
 
Uradni evropski prvak EKF 2005 in trofejni rekorder:

Fehmi Mahalla, IV. Dan MSKAI (Dardania, Lausanne, Švica)

prejema mojstrsko diplomo od dr. Rudolfa Jakhela

 

9607_LetoviceKino
Iz Foto arhiva:
Naše članice in člani med udeleženci ene od tradicionalnih MSKAI mednarodnih poletnih šol na Češkem.

Videoteka

Osnovne vaje začetnega tečaja

*       Problemi s parkiranjem? Ne, če pravilno izvajaš

 

MSKA group form – Aachen University Sports Show

 

Ex-MMA fighter Mr. Adam Knajbl, Emeskai Black belt IV Dan

Arhiv čestitk

Nazaj

Borilni športi za otroke?

Pričujoči članek je izšel v skrajšani obliki v Delovi prilogi Polet, 23.9.2004, pod uredniško izbranim naslovom »Trikrat preveriti – potem vpisati.«

Kako naj se odločijo starši, ko njihov otrok postavi zahtevo, da želi trenirati nek borilni šport?

DR. RUDOLF JAKHEL, Program Borilni športi na Fakulteti za šport

Poglavja:

  1. Posebnost borilnih športov
  2. Privlačnost borilnih disciplin
  3. Kvalitete, ki jih zahteva borjenje
  4. Zahteve borilnega treninga za otroke
  5. Varnost kot predpogoj
  6. Izpostavljenost v udarjalnih disciplinah
  7. Izpostavljenost v oprijemalnih disciplinah
  8. Programske dileme
  9. Oprijemalno borjenje za otroke
  10. Udarjalno borjenje za otroke
  11. Osip vsled neprimernega treninga
  12. Pomen trenerjeve kompetentnosti
  13. Zaključek
  14. Opombe

 

1. Posebnost borilnih športov

Kot je znano, so vse vrste današnjih borilnih športov 1) nastale iz zgodovinskih bojnih spretnosti, s tem, da so v vojnah ali dvobojih smrtonosne posledice telesnih spopadov s pravili omejili na začasno, trenutno ali le simbolično (to je nakazano) onesposobitev nasprotnika. A tudi reguliran športni dvoboj je po svoji naravi še vedno zelo blizu dejanskemu spopadu osebnosti, do česar sicer v športu ne sme priti. Zato je v borilnih disciplinah bolj kot vseh drugih športih merodajno »športno« obnašanje udeležencev. V ospredju je torej osebna izgrajenost. Za mojstrsko stopnjo v borjenju (znani »črni pas« v večini azijskih disciplin) je motorična borilna učinkovitost šele temelj, iz katerega naj zraste strokovno in moralno vzorna, samostojna, samozavestna in vsestransko odgovorna osebnost. To je lahko osnovni razlog, da naše otroke usmerimo v gojenje katere od borilnih disciplin – in hkrati kriterij za izbiro ali neizbiro nekega konkretnega kluba.

2. Privlačnost borilnih disciplin

Preverjeno je, da prihaja mladina k borilnim športom z izrazito osnovno željo, da se nauči borjenja za primer silobrana,torej, da bi se znala učinkovito stepsti, če bi bilo treba.2) Zelo verjetno velja isto že za osnovnošolske otroke, ko si zaželijo postati kot njihovi junaki iz filmov in igric, ki premagujejo zlo. Otroci seveda še niso zmožni

  1. razumeti, da se borilna virtuoznost pridobi le z zahtevnim treningom,
  2. prav tako se ne zavedajo vseh o možnih posledicah nevarnih akcij
  3. in vsled tega ne čutijo potrebe po samoobvladovanju, kar eden od učinkov treninga.

Predem vpišemo svojega otroka v neko borilno šolo, poskrbimo, da bo kar najbolje dojel, kaj to zanj pomeni, sicer bo njegovo začetno navdušenje hitro zamrlo.

3. Kvalitete, ki jih zahteva borjenje

Razreševanje telesnih spopadov v lastno korist zahteva:

  • veliko motorično natančnost, zanesljivost in prilagodljivost
  • prožno in hitro umsko dojemanje in anticipiranje spreminjajočih se borilnih situacij,  ter
  • čustveno trdnost, neomajnost, napadalnost, neustrašnost, vztrajnost, ciljno usmerjenost itd.

Te kvalitete zahtevajo vsebinsko obsežen in zato dolgotrajen ter discipliniran trenažni režim, kot ga zmore šele mladina od srednje šole naprej. Osnovnošolski otroci se sicer lahko pridužijo tudi takšnemu treningu. Ali pa potem pri izbrani borilni disciplini tudi vztrajajo, je odvisno od dejavnikov, ki nimajo povezave z vsebino oz. načinom treninga: napr. priljubljenost trenerja/trenerke, ugodni termini oz. lokacija, neobstoj alternative, avtoriteta staršev itd., torej od naključij.

4. Zahteve borilnega treninga za otroke

Za načrtno uvajanje osnovnošolskih otrok v akumulativni trening borjenja je nujen svojstven, njim prirejen pristop oz. program. Osnovno vodilo mora biti, da hodi otrok na trening z veseljem, kar dejansko bo, če:

  • zanj to ne bo prevelika časovna obremenitev (zadostuje enkrat tedensko),
  • ga bo zmogel psihofizično (torej bo primeren njegovi razvojni stopnji),
  • mu bo vedno zanimiv in zabaven (torej bo v obliki iger, izzivov, nalog, ciljev, in ne predpisov ali procesov oz. form),
  • bo vedno znova občutil nek napredek (skozi sistem pravilno tempiranih preizkusov in priznanj, napr. pismena priznanja, značke, otroški pasovi).

Za starše je seveda pomembno, da se otrok pri tem ne samo zabava, ampak hkrati zares sistemsko napreduje tako motorično kot osebnostno.

5. Varnost kot predpogoj

A tu je še predpogoj, ki ga izpostavljamo posebej. Kdorkoli se želi naučiti spretnosti borjenja, želi to doseči na varen način, to je s kar se da majhnim rizikom poškodbe tako med treningom kot na tekmovanju.4) V največji meri velja to za otroke. Pri tem je upoštevati, da niso vse borilne discipline enako rizične.

6. Izpostavljenost v udarjalnih disciplinah

Vsem je očitna visoka stopnja nevarnosti pri udarjalnih disciplinah, ki jih prav vsled tega delimo na dve podskupini: (a) kontaktne in (b) nekontaktne.

  • Pri (a) kontaktnih disciplinah se udarja oz. brca na polno, zadetki so torej dejanski. Da pri tem ne pride do (večjih) poškodb, uporabljajo vse vrste ščitnikov, Med te discipline spadajo napr. boks, kikboks, tajski boks, taekwondo, pa tudi vse univerzalne discipline (obsegajo tako oprijemanja kot udarce oz. brce) kot so sumo, hapkido, ju-jutsu, pride, vale tudo itd.
  • Pri (b) nekontaktnih disciplinah pa se varnost zagotavlja s tem, da se udarci in brce izvajajo le »tik do« oz. s »kontroliranim dotikom«. Dodatno se lahko uporabljajo ščitniki za roke in noge, tako da je tudi pri nenameravanih zadetkih verjetnost poškodbe zelo majhna. Sem spadajo praktično vse pri nas uveljavljene karate šole.

7. Izpostavljenost v oprijemalnih disciplinah

Mnogo manj je očitna stopnja nevarnosti pri oprijemalnih disciplinah, kot so judo, rokoborba, aikido itd. Ne vključujejo sicer najbolj nevarnih prijemov in vzvodov, kot jih nekatere od univerzalnih disciplin (napr. vse inačice ju-jutsa, hapkido itd.), a tudi nespretni padci ter vzvodi in davljenja so lahko usodni. Zato mora biti pri začetnikih, posebej pa pri otrocih, izbor dovoljenih akcij omejen na kar se da nenevarne situacije. K temu težijo v otroškem programu juda.

8. Programske dileme

Čeprav lahko vidimo otroke pri skoraj vseh vrstah borilnih disciplin, jih večina (še) nima (zadosti) prirejenih programov zanje. 5) Dosedanja diskusija nakazuje, da bi najustreznješe uvajanje osnovnošolskih otrok v borilne športe predstavljala neka vsem disciplinam skupna »borilna otroška predšola«.V takem programu bi otroci skozi igro sistematično usvajali posamezne motorične in situacijske borilne osnove, in se le sčasoma in postopno specializirali za katero od uveljavljenih oprijemalnih ali udarjalnih disciplin.  A to je še bodočnost.  Zaenkrat lahko za svojega otroka le kar najbolj premišljeno izberemo med obstoječimi ponudbami.

9. Oprijemalno borjenje za otroke

Otrokom je najbližje razreševanje spopadov v tesnem prijemu z nasprotnikom, saj pri tem dobivajo neposredne in takošnje povratne informacije za lastne akcije. Sinhronizacije vseh vrst vlečenja in porivanja z namenom prevrniti nasprotnika ali mu to namero preprečiti – tega se otroci naučijo igraje, z lahkoto in intuitivno, skozi dotik in telesni občutek (taktilno in kinestetično). Na tem temelji otroška šola v judu in iz tega bi morala izhajati tudi neka možna skupna »borilna predšola«.

10. Udarjalno borjenje za otroke

Udarjanje je neprimerno bolj zahtevno. Le redki otroci znajo intuitivno pravilno udarjati, to je z uporabo mase telesa in s polnim zamahom. Če pa že, jih je potem toliko teže prepričati, da morajo svoje udarce hkrati kontrolirati, tako da partnerja ne poškodujejo. Zahteva udariti z vso močjo (sicer udarec ni smiseln) a pri tem ne zares zadeti (ker je to nevarno), je sama po sebi nasprotje, ki zahteva polno koncentracijo in razumsko kontrolo: tega ne zmorejo niti vsi odrasli, kaj šele otroci. Po izkušnjah začenjamo pri otrocih opažati zmožnost kontrole udarcev šele nekje od 11.-12.  leta dalje. Še večji problem so brce, saj noge nasplošno slabše koordinacijsko obvladamo kot roke, so pa brce zaradi večje mišične mase nog  mnogo močnejše kot udarci z roko.

11. Osip vsled neprimernega treninga

Pri tem še nismo dovolj poudarili čustvene plati, ki je pri otrocih merodajna. Treninga pač še ne dojemajo kot zaporedja stopnic do izpolnitve želje »postati nepremagljiv«. Njim nezanimivih vaj (ker ne vidijo njihove povezave z njihovo željo) kot tudi treninga v celoti se lahko hitro naveličajo. Ko pa ga enkrat opustijo, se v tisto borilno disciplino praviloma ne vračajo več, tudi kasneje ne, ko že lahko doumejo smiselnost zahtev treninga. Tako otrokom didaktično in pedagoško nezadostno premišljen oz. otrokom ne dovolj prirejen trening v bistvu škodi tudi borilnim disciplinam samim.

12. Pomen trenerjeve kompetentnosti

Prav tako prispeva k osipu tudi neustrezen treneski kader. Naj opozorimo, da trenerska diploma v določeni borilni disciplini ne pomeni nujno tudi, da je njen nosilec usposobljen za trenerja otrok. Še manj zanesljiva kvalifikacija so morda neki osvojeni pokali ali pa celo zgolj črni pas v tisti borilni disciplini. Ob vpisu otroka v izbrani začetni tečaj borjenja si raje vzemimo čas in preverimo reference trenerjev, če jih ne poznamo osebno. V klubih, kjer ni navedeno, kdo bo treniral otroško skupino – in ta pojav je pogost – se žal pač še ne zavedajo pomena ustreznosti kvalifikacij oz. referenc trenerja. Vse prevečkrat se dogaja, da vodi trening otroške skupine pač kdo od starejših pasov v klubu, ki mu to ni odveč, ne glede na njegove/njene trenerske in verjetno še manj glede na njegove/njene pedagoške sposobnosti. Najslabša od vseh možnosti pa seveda je, če otroci trenirajo kar skupaj z odraslimi, kar kaže na popolno nekompetentnost trenerjev za treniranje otrok.

13. Zaključek

Za uvajanje v oprijemalne discipline imamo kar dobro preizkušeno in urejeno judo otroško šolo. Staršem preostane, da preverijo, ali je v izbranem klubu na voljo tudi ustrezno usposobljen in izkušen trener.

V udarjalnih disciplinah, ki so primerne za otroke – torej nekontaktne, predvsem karate – podobno preizkušene otroške šole žal še ni. Ta manko delno nadomeščajo tisti redki mojstri, ki so neodvisno drug od drugega na osnovi lastnih dolgoletnih izkušenj, starševstva in prirojenega razumevanja zmožnosti in potreb otrok razvili vsak svojo metodiko za trening z otroki.6)

Informacije o primernosti ponujenih programov in trenerjev se lahko dobijo preko drugih staršev, ki so imeli ali še imajo svoje otroke v posameznih klubih, dalje preko ev. pisnih referenc, vsekakor pa je najboljši v ta namen osebni stik s trenerjem ali trenerko. Staršem priporočamo tudi ev. priključitev izbranemu klubu, saj tako pridobijo neposreden vpogled in ev. tudi vpliv na dogajanje.

…………………………………………..

Opombe:

1) Borilne športe delimo najprej na »goloroke« in »polnoroke«. Slednje predstavljajo discipline rokovanj s priročnimi in hladnimi orožji, ki jih tu ne obravnavamo, saj otrokom ne zagotavljajo zadostne varnosti. Redke možne izjeme, ko so morda starši prevzeli ta rizik, le potrjujejo pravilo. Prav tako tu ne obravnavamo disciplin “tai-chi” in “tae-bo”, ki nista usmerjeni v športno borjenje.

2) R. Jakhel, »Spremembe v pričakovanju karate začetnikov, 1970-1999«. Poročilo o raziskavi v zborniku Univerze v Pikardiji (Francija), Fakulteta za športno znanost, 1. svetovni kongres borilnih športov in bojnih veščin, Amiens (Francija) 31.3.-2.4.2000, str. 56-57. (V francoščini in angleščini.)

4) Več o tem glej tu poglavje Karate v silobranu, »Posebna koristnost karate športa«.

5) Vmesni rezultat ankete Inštituta za šport in športno znanost Univerze v Heidelbergu, 2004.

6) Kot najbolj zavzeti na tem področju veljajo napr. trenerji karateja kot sta Ančnik in Paradižnik v Ljubljani, Javoršek v Maribou, Sever v Idriji in še nekateri.

Karate v silobranu

Sledeči sestavek je prirejen prevod iz nemščine: dr. Rudolf Jakhel „Športni karate v silobranu“ v brošuri Moderni športni karate kot univerzitetni šport: 1971-1996, Tehniška univerza Aachen, 1996, ponatisnjen v brošuri 40 let modernega športnega karateja: 1971-2011, MSKA e.V., Aachen, str. 27-32.

Posebna koristnost karate športa

Z največjo stopnjo zanesljivosti lahko ugotavljamo, da praktično nihče ne začne gojiti karate športa z namenom, da bi se tekmovalno uveljavil v športnem borjenju. To so pokazale dosedanje več kot tridesetletne izkušnje s karatejem v Sloveniji. Isto spoznanje je potrdila tudi nedavno zaključena raziskava na Fakulteti za šport.

Na športno karate borbo gledajo začetniki in začetnice, pa tudi opazovalci od strani, praviloma s precejšnjim nerazumevanjem in dvomom.  Želijo si pridobiti predvsem tako borilno spretnosti, ki bi jim omogočila uspešno obrambo, če bi jih kdo kdaj zares fizično ogrožal. Tako jih tudi v športnem karateju zanima predvsem, če ne samo to, ali se lahko z borilnimi tehnikami, namenjenimi za športno borbo, učinkovito opravi z napadalcem ali vsiljivcem.

Podrobnejši razmislek o tem vprašanju pa prinese za vse prijetno presenečenje. Izkaže se namreč, da predstavlja prav športna oblika borilnega usposabljanja za večino gojiteljev in gojiteljic najustreznejšo in najbolj vsestransko pripravo na samoobrambo. Poglavja:

  1. Najprej razjasni sam sebi, kaj pričakuješ
  2. Borilna usposobljenost je kulturna dobrina
  3. Pomen psihične moči
  4. Izbor ustrezne borilne discipline
  5. Tveganost “resničnostno” usmerjenega treninga
  6. Primernost športno usmerjenega treninga
  7. Borilni trening s ščitniki: prednosti in slabosti
  8. Dilema: “mehka” ali “trda” borilna disciplina
  9. Borilna razdalja določa način borbe
  10. Obramba proti hladnemu orožju in priročnim sredstvom

V športni borbi prepovedani udarci in brce so v silobranu zelo uporabni – kar nazorno prikazuje ta primer.

1. Najprej razjasni sam sebi, kaj pričakuješ

Izkušeni trenerji dobro vedo, po kaj prihaja mladina – včasih tudi tista ne več čisto mlada – h karateju. Ker je to BORILNI ŠPORT, je osnovni motiv očiten: vsakdo, ki se nam pridruži, se želi naučiti golorokega borjenja. In prav to omogoča in ponuja moderni športni karate. Če temu ne bi bilo tako, če torej v karateju ne bi bil prvobitni cilj borilna usposobljenost (večina tkim. tradicionalnih karate stilov namreč svojo borilno usmerjenost predstavljajo javnosti skorajda le kot nek nezaželeni a neizbežni stranski učinek), kakšen smisel bi potem sploh imel trening karateja kot borilnega športa?

A ta želja po borilnem znanju je posameznici oz. posamezniku praviloma precej nejasna. Večina se jih te njihove želje na upa priznati niti sam/a sebi, kaj šele na glas. Posebej intelektualna, srednješolska in študentska mladina je imela nekoč pri tem precejšnje zadržke. Pač v svoji socialni okolici ne želijo veljati za pretepaško naravnane, agresivne primitivce. Tako ni čudno, da se mnogi zatekajo k najrazličnejšim lepo in plemenito zvenečim izgovorom, kaj naj bi jih zares pričakovali od treninga borilnega športa. Naj nekatera najbolj pogosto navedena osnovna pričakovanja navedemo:

  • da bi bolje obvladali svojo gibalno koordinacijo
  • da bi se naučili večje samokontrole
  • da bi gojili šport s poudarjenimi duhovnimi vrednotami
  • da bi tako povezali duh s telesom
  • da bi lahko našli svojo “sredino” (japonsko: „hara“)
  • da bi shujšali
  • da bi postali močnejši in/ali izdržljivejši
  • da bi bi jim bilo “full cool”
  • da bi bili v dobri družbi …

Takih olepšav in ovinkarjenj, ki naj prikrije dejanski, prvobitni razlog, zakaj se kdo pridruži karate športu, je seveda še kar nekaj. No, že na prvem treningu modernega športnega karateja pride do razčiščenja pojmov, kar prinese udeležencem olajšanje.

2. Borilna usposobljenost je kulturna dobrina

Končno slišijo jasno besedo o tem, kaj je v karate športu prvobitni smisel, cilj in predmet treninga: goloroko borjenje z rokami in nogami. Vsa drugačna pričakovanja so sicer utemeljena, a so drugotnega pomena. Večina se jih uresničuje kar sama po sebi – kot neizbežni učinek borilno usmerjenega treninga.

Tako se pri nas začetniki takoj prvi trening razbremenijo neke vrste slabe vesti vsled želje po učenju „pretepanja“. Skozi razlago dojamejo, da ni nobena sramota, če znaš dobro udariti, tudi tako, da nekoga zares onesposobiš. Glede na ev. resnost ogroženosti se namreč včasih le tako lahko prepreči nadaljni protipravni napad. Hkrati pa tudi dojamejo, da jim le načrten športni trening daje takšno borilno sposobnost, ko lahko učinkovito udarijo a hkrati moč svojih udarcev zavestno kontrolirajo in jih prilagodijo stopnji ev. ogroženosti.

Tisti, ki borilno veščost iz kakršnihkoli „višjih“ razlogov zavrača, je sam potencialna žrtev protipravnega nasilja. Očitno obvladanje borilne veščine potencialne “tarče” odvrača potencialne napadalce od nasilniškega vedenja. Statistično je ugotovljeno, da so borilno usposobljene osebe bistveno manjkrat izpostavljene fizični ogroženosti, še dosti manjkrat pa tudi postanejo žrtve protipravnih nasilnih dejanj, kot pa osebe, ki se ne znajo fizično braniti.

Borilne veščine, posebej tiste, ki jih gojimo v športni obliki, spadajo med dragocene kulturne dobrine, prisotne v življenju ljudi skozi vso zgodovino. Tudi in posebej še danes, ob vsem naraščajočem nasilju na ulicah, v šolah, diskotekah in na drugih javnih mestih, je borilna usposobljenost posameznikov eden najučinkovitejših in družbo najmanj obremenjujočih varnostnih ukrepov. Pametno in koristno je – tudi iz drugih, ne samo iz varnostnih vidikov – redno in sistematično trenirati katerega od borilnih športov ter se kar se da dobro borilno usposobiti. To je vsestransko pozitivno tako z vidika posameznika kot z vidika družbe.

3. Pomen psihične moči

Deviantni nasilniki nimajo zadržkov do tega, da bodo morda svojo žrtve fizično poškodovali, praviloma pa tudi ne strahu pred lastnimi poškodbami. Kdor takih zadržkov in strahu ne pozna – ali se tega ni naučil kontrolirati skozi trening – je v fizičnih spopadih praviloma psihično močnejši. In za to v fizičnem obračunu tudi gre.

O izidu nekega fizičnega spopada, bodi to v športni borbi ali v dejanskem spopadu – pri čemer predpostavljamo, da sta nasprotnika vsaj približno enakovredno usposobljena – odloča v prvi vrsti notranja, psihična moč, stopnja samozavesti. In ta se da namensko najbolje ojačati skozi načrtni, v športno borbo usmerjeni trening.

4. Izbor ustrezne borilne discipline

Gre za to, da je treba intelektualni mladini omogočiti tak trening, ki je kar se da premišljeno prepleten s preizkusi v kontroliranih (torej varnih) konfliktnih simulacijah – kar je v bistvu športna borba. Tako se lahko vsakdo postopoma – a zanesljivo – prilagodi negotovostim in rizikom fizičnih spopadov in na vsaki stopnji napredovanja preizkusi doseženo raven svoje fizične in psihične borilne usposobljenosti. Z nabiranjem praktičnih izkušenj, ki se odražajo tudi v sestavi vsebine in zahtevnosti treningov, tako postopoma raste in se razvija posameznikova borilna spretnost in fizična pripravljenost. Hkrati s tem pa se veča tudi njegova ali njena notranja, to je čustvena trdnost in psihična moč in s tem pripravljenost na nadaljna športna, pa tudi na ev. dejanska fizična obračunavanja.

5. Tveganost “resničnostno” usmerjenega treninga

Kdor se odloča za katero od variant “resničnostnega” situacijskega borilnega treninga z dejanskimi učinki (udarci) – take ponudbe so v javnosti prisotne pod različnimi imeni – se mora zavedati njegove visoke rizičnosti. Naj omenimo le najbolj kritično zadevo. Vsi, ki imajo glavo za delo in ne za nakovalo, dobro vedo, kako občutljivi so naši možgani na udarce: ob vsakem močnejšem udarcu v glavo odmre na milijone sivih celic, ki se nikoli več ne obnovijo. Nekajdnevna izguba sposobnosti za učenje in pomnenje je najmanj, s čemer lahko pri tem računamo.

6. Prednosti športno usmerjenega treninga

Za večji del prebivalstva, najbolj pa za šolsko in študentsko mladino, je najprimernejša oblika samoobrambnega usposabljanja tista, kjer so v trenažni proces integrirane športne oblike preizkusov. To so borilne situacije, premišljeno dozirane glede na stopnjo negotovosti, regulirane s pravili in upravljane s sodniki ali trenerji in vsebujejo tako minimalne možnosti poškodb. Na ta način se da bolje osredotočiti na opazovanje, kako reagiramo na menjavajoče se borilne situacije, kakšne tehnično-taktično vzorce uporabimo itd. Tudi se da tako mnogo bolje spoznavati in obvladati lastne zadržke in bojazni, ki so vezani na fizične konfrontacije, kontrolirano odreagirati lastne frustracije in agresivnosti ter v končnem izidu vse bolj in bolj jačati samozavest.

S tega vidika predstavlja karate športno-borilno usposabljanje eno najustreznejših priprav na ev. dejanske situacije silobrana. Pomisleki, da je karate športna tehnika vsled svoje specializiranosti in kontrole impakta (stik oz. vdor udarca v cilj) manj ali sploh neprimerna za samoobrambo, so popolnoma zgrešeni.

Tako napr. lahko visoke brce iz športnega repertoarja v samoobrambi – če sploh uporabimo takrat kakšne brce – pač namerimo nekoliko nižje v tiste vitalne točke, ki so sicer v športni borbi zaščitene (glej sl. zg.). Ta prilagoditev se zgodi tako ali tako kar sama od sebe, brez kakšnega posebnega odločanja, posebej še, ker so nizke brce motorično manj zahtevne kot visoke. Mnoge druge karate tehnike – napr. udarci, rušenja, blokade – pa tako ali tako niso omejene le na športno uporabo.

To, da se v športnem treningu naučimo brce in udarce kontrolirati tako, da kljub največji možni uporabljeni moči svojih partnerjev ali športnih tekmecev (ki jih varujejo pravila) ne poškodujemo, je v primeru silobrana največja možna prednost. Intenzivnost samoobrambnih akcij v silobranu mora biti namreč primerna silovitosti protipravnega napada, sicer prekoračimo silobran in postanemo sami protipravni napadalci. Vsak protipraven napad ni nujno napad na zdravje ali celo na življenje. V žaru samoobrambne akcije pa lahko svoje udarce ali brce kontrolira in napadu primerno dozira le dobro natrenirani športni borec ali borka.

7. Borilni trening s ščitniki: prednosti in slabosti

Preostane še pomislek, ali nismo bolje pripravljeni na samoobrambo, če že športni borilni trening vsebuje dejanske udarce s polnim zadetkom. Pri tem se, ko vemo, uporabljajo različno debeli ščitniki za roke in noge, za telo, pa tudi za glavo.

Jasno, da ima tak trening svojo posebno kvaliteto – udarce zares občutimo in je torej borba v tem oziru bolj realna. A pomislimo na to, da se človek, ki nosi neke debele obloge, drži in giblje nekoliko drugače kot takrat, ko jih nima. Tako mu potem v neki samoobrambni situaciji – ko seveda nima ščitnikov – motorični avtomatizmi, razviti skozi trening s ščitniki, ne delujejo več čisto prav in je zato borilno manj učinkovit.

A pomislimo še na važnejšo zadevo. Namreč, udarce na tkim. “kontaktnem treningu” ne le delimo, ampak nujno tudi dobivamo. Prednost tega je seveda, da razvijemo sposobnost sprejemanja udarcev, kar je v vsakem primeru dobro. Tako se namreč do neke mere „desenzibiliziramo“, to je, navadimo se nanje in zvišamo tolerančni prag za bolečino. A to je medicinsko mogoče reči le za udarce v telo, ki jih v športnem treningu do neke mere tako tudi uporabljamo. Udarci na polno v glavo – na treningu, v športni borbi ali pa v samoobrambi – pa so in ostanejo največji riziko za zdravje, kar smo zgoraj že navedli. V tem oziru je bistvena razlika med tem, ali udarjamo na treningu in v borbi hote na polno (ker tako zahteva določena borilna disciplina) ali pa udarjamo s polno močjo, a pri tem skrbno pazimo, da nasprotnika ne udarimo zares (kot v modernem športnem karateju).

 8. Dilema: „mehka“ ali „trda“ borilna disciplina

Tu je še dilema: ali „mehka“ ali raje „trda“ samoobramba. Z mehko tehniko mislimo na izmike, vzvode, mete, in morda še zaključne prijeme ali davljenja. S trdo tehniko mislimo na vse udarce in brce, kakršne uporabljamo v karateju. Glede na to dilemo zopet srečujemo vrsto splošno uveljavljenih nesporazumov.

Pomislimo napr., da je tako imenovana mehka tehnika v resnici enako “trda” kot zadetki z brco ali udarcem: take so napr. posledice močnih vzvodov (zlomi, zvini), davljenj in metov (na trdo podlago). Po drugi strani pa je trda tehnika z vidika motorike manj komplicirana (poteka v resnici mehko) in je s taktičnega vidika manj odvisna od reakcije naprotnika. V izvedbi je torej mnogo hitrejša od mehke tehnike in tako v dejanskem boju bolj uporabna. Tudi lahko imajo udarci in brce prav “mehak” učinek, če jih po potrebi tik pred zadetkom kontroliramo, kakor se učimo v modernem športnem karateju.

9. Borilna razdalja določa način borbe

Vprašanje v resnici ni “mehko ali trdo”, temveč na kateri razdalji poteka borilna akcija. Že pred 3000 leti – torej dolgo preden so se razvile danes po vsem svetu popularne azijatske borilne veščine, ki jih označujemo po angleško “martial arts” – so imeli stari Grki te zadeve že urejene zadeve. V svojem vseobsežnem golorokem dvobojevanju imenovanem “pakration” so razlikovali tri glavne vrste borilnih situacij:

  • ortomachia – borba z brcami in udarci (kot današnji karate)
  • ortopalkration – klinč borba (borba od blizu)
  • kilisis – borba na tleh (kjer so uprabljali tudi vzvode in davljenja).

Dandanes sta se v tem pogledu uveljavili dve glavni skupini borilnih športov;

  1. strikers: karate in sorodne discipline  za borbo na razdalji enega koraka do polklinča in klinča
  2. grapplers: judo in sorodne discipline za borbo v klinču in na tleh.

Običajne karate napade uporabljamo preden lahko nasprotnika zagrabimo. Ko smo enkrat tako daleč, imamo priložnost za karate klinč udarce ali pa za judo prijeme, ki jih lahko nadaljujemo tudi v borbi na tleh, kjer pa zopet pridejo v poštev kot najučinkovitejše orožje brce in udarci.

V modernem športnem karateju velja, da je med borbo najbolje obdržati se na nogah. Če že izgubimo ravnotežje, poskrbimo za to, da potegnemo tudi nasprotnika na tla in mu z zaporami preprečimo nadaljevanje borbe, ali po potrebi uporabimo klinč tehnike. Tako se v modernem športnem karateju pripravljamo tehnično in taktično na vse borilne faze oz. razdalje.

10. Obramba proti hladnemu orožju in priročnim sredstvom

Edino, kar športni karate trening očitno neposredno ne obsega, je obramba proti napadom s hladnim orožjem, orodjem (okinavski nunchakuji, saiji, tonfa, verige itd.), palicami, noži in predmeti kot so stoli, steklenice, deske, kamni ali karkoli drugega, kar se lahko pojavi pri roki za napad. Tovrstno obrambo treniramo v modernem športnem karateju le informativno in šele, ko gojenci in gojenke dosežejo zadosti visoko stopnjo borilne motorike.

Zanimanje za in potreba po tovrstni obrambni spretnosti sta na začetku precej velika. Na naših mednarodnih seminarjih in letnih taborih, ko povabimo tudi posamične vodilne specialiste za posamezne vrste samoobrambe, imajo udeleženci in udeleženke priliko naučiti se osnov obvladovanja posameznih vrst hladnega orožja in priročnih sredstev. To jim potem olajša učenje obrambe proti tovrstnim napadom. Izkušnje v športni borbi jim pomagajo  dojeti in osvojiti motorične posebnosti posamezne vrste obrambe mnogo hitreje, kot bi bilo to možno, če ne bi obvladali motoričnega vzorca športnega borjenja. Nekateri se kasneje tudi specializirajo za posamezne vidike samoobrambe, poleg ali namesto športnega karate treninga, posebej če jim ni mogoče udeleževati se športnih tekmovanj.

Nasplošno uplahne zanimanje po tem, ko je prva radovednost potešena in vsak lahko sam uvidi, da daje športni karate trening dejansko najprimernejšo, tako rekoč univerzalno motorično shemo, ki se da hitro prilagoditi vsem posebnim vidikom samoobrambe.

 

 

Video test

Youtube:

Vimeo:

Spominski album

Dr. R. Jakhel, 1971

Dr. R. Jakhel v takrat standardnem shitoryu-shukokai gardu. Takole smo nekoč stali v stanadardni predborilni drži ali guardu. Predborilna drža ima dve funkciji hkrati: (a) napadalno: omogočiti mora kar najhitrejši štart v napad, ko se nasprotnik dovolj približa in ob tem ne pokriva svojih vitalnih točk, ter (b) obrambno: omogočiti mora kar najučinkovitejše pokrivanje lastnih vitalnih točk z rokami in stransko držo telesa, za primer, da smo sami napadeni.

Poletna šola Medulin, 1969

Začetki začetkov. Celjani na prvi Budokai poletni šoli v Medulinu, poleti 1969. Prvi trije v vrsti so pionirji celjskega in slovenskega karateja:

  • dr. Rudolf Jakhel, (tretji z leve) vodja Karate kluba Celje v času njegove največje rasti 1969-71 in 75-78, danes mojster IX. dan (FEKDA) in med drugim ustanovitelj in vodja mednarodnega združenja za Moderni športni karate MSKAI ter dojen mednarodne Emeskai Dan akademije, Luxembourg
  • Anton Maruša, (drugi z leve) danes nosilec mojstrske stopnje VI. dan in do nedavna zastopnik tradicionalnega karate stila Kofukan (japonsko: staroverska hiša) v Sloveniji
  • Vinko Gobec, (prvi z leve) soustanovitelj Karate kluba Celje 1969, danes mojster III. dan in do nedavna državni karate sodnik

Poletna šola Medulin, 1971

Celjska regionalna vrsta na poletni šoli v Medulinu, 1971. Od desne proti levi:

  • Dr. Rudolf Jakhel, takratni vodja celjskega kluba in regije, ustanovitelj ali soustavnovitelj vseh takratnih klubov v celjski regiji, oz. 1969-78 skupno 37-ih klubov po Sloveniji
  • Toni Špiljak, kasnejši favorit v full contact karateju
  • Marjan Biderman, soustanovitelj  karate kluba Rimske toplice
  • Vlado Paradižnik, danes vodja Sankukai Slovenija
  • Marjan Deržek, soustanovitelj Društva za borilne veščine Ljubljana
  • Lojze Pižmoht (sedmi), soustanovitelj karate kluba Zagorje

Jutranja kata, Medulin, 1971

Scena iz ene od tradicionalnih kat na poletni šoli v Medulinu, 1971. Izvaja dr. R. Jakhel.

Že kmalu po začetku uvajanja racionalizacije vsebin in metode karate treninga, spodbujene tudi skozi opazovanje evropske karate elite (gl. komentar k sliki z EP 72), smo ugotovili, da takrat splošno obvezne kate vsebujejo le zelo malo v športni borbi uporabnih tehnik in nikakršnega prilagajanja spreminjajočim se in negotovim borilnim situacijam. Ob tem je posebej zanimivo, da je posebej za ta namen imenovana komisija nemške karate zveza že pred leti ugotovila, da kate ne dajejo zadostne osnove niti za sistemsko oblikovanje samoobrambnega treninga. V Emeskai trenažnem programu danes namesto kat izvajamo “forme”, ki jih sestavljajo športno-borilne tehnike z nekaj veznimi vložki za realno borbo.

Evropsko karate prvenstvo, Pariz, 1971

Med Evropskim karate prvenstvom, aprila 1971 v Parizu. Razgovor na Pigallu. Od leve proti desni:

  • Yoshinao Nanbu (utemeljitelj Sankukai stila s sedežem v Evreux, Francija)
  • Žarko Modrič (mojster karateja in dopisnik revije Black belt)
  • dr. Rudolf Jakhel (takratni zvezni viceprvak in državni reprezentant)
  • Stane Iskra (ustanovitelj prvega slovenskega karate kluba in prvi karate mojster v Sloveniji)
  • dr. Emin Topič (utemeljitelj in vodja Budokai centra, Zagreb)

Evropsko karate prvenstvo EKU, Pariz, 1971

Dr. R. Jakhel prejema bronasto medaljo kot član jugoslovanske reprezentance, ki je osvojila 3. mesto na Evropskem karate prvenstvu EKU, marca 1971 v Parizu. Na tem prvenstvu se je spoznal z reprezentatni nemške zvezne vrste, ki so ga vsled njegovega svojstvenega povezovanja napadov v neprekinjene nize klicali kar “Die Lokomotive aus Jugoslawien”. Kmalu po prihodu v Aachen na doktorski študij je R. Jakhel postal posebni svetovalec tehnične komisije takratne uradne nemške karate zveze (dve leti je dejansko bil  v.d. zveznega trenerja) in je vodil nekaj seminarjev z zveznim kadrom.

Evropsko karate prvenstvo EKU, Bruexelles, 1972

Z Evropskega karate prvenstva EKU, 1972, Brüssel.

Borita se večkratna evropska šampiona Gilbert Gruss in Dominik Valera. Fotograf Žarko Modrič, sicer dopisnik Black Belta, je ujel trenutek, ko je Valera izkoristil Grussovo napačno držo “zaščitne” roke med izvajajočo brco in se je s tem “odprl”. To je zelo dober primer taktičnega momenta, TM, kot ga je imenoval dr. Jakhel v svoji knjigi “Moderni športni karate” (glej tu: Naša knjiga). Za razumevanje odločilnega pomena TM se ima avtor zahvaliti prav opazovanju vrhunskih evropskih borcev na EP 1971 in 1972, kot tudi na nemških zveznih karate prvenstvih 1972-75, kjer je večinoma sodeloval kot vrhovni sodnik.

Univerzitetni pokal Aachen, 1991

Z Univerzitetnega pokala MSKAI 1991 v Aachenu.  Georg Kidas, član aachenske ekipe, je odlično izkoristil TM (taktični moment), ko se je njegov nasprotnik, Polzelčan Brane Cimperman (sicer večkratni republiški in zvezni prvak), med svojim poskusom napada popolnoma odprl, s tem kot je odmaknil levo zaščitno roko. TM označuje situacijo, ko je nasprotnik v stanju zmanjšane sposobnosti za akcijo  oz. za spremembo akcije, ki je že v teku (ZSA), napadalec pa je na pravi razdalji in v pravi telesni drži za svoj predstoječi napad.

Regionalna tekma, 1989

Z ene od regionalnih tekem. Eden najuspešnejših Žalčanov, mojster Jože Hudovernik – Gali, je pravilni anticipiral in izkoristil relativno dolgo trajajoči TM (taktični moment), ki ga je pričakovati ob približevanju nasprotnika v napadu. Sposobnost anticipiranja je v osnovi prirojena, skozi načrten taktični trening in nabiranje borilnih izkušenj pa se še dodatno razvije. Taktična nuja v borbi sama po sebi izničuje vse stilske razlike v karateju.

Petriček pri Celju, 1971

Ena najuspešnejših izvedb leteče stranske brce 10 (jap. yoko geri), maja 1971 na Petričku pri Celju. Izvaja dr. Rudolf Jakhel, takratni absolutni zvezni viceprvak, prvi Slovenec zvezni reprezentant in sonosilec bronaste medalje jugoslovanske ekipe na Evropskem karate prvenstvu v Parizu, marca 1971

Žalec, 1990

Priznanje iz leta 1990, ko je žalski karate klub praznoval 15-letnico. Ustanovil ga je kasnejši dolgoletni vodja Silvo Marič na pobudo in z vsestransko organizacijsko in sistemsko podporo svojega takratnega trenerja dr. R. Jakhela. Ob koncu 80-ih let je dr. Jakhel osebno spodbudil oživitev skoraj že zamrlega žalskega kluba, ki je takrat uspel ponovno aktivirati večino svoje stare elite, na čelu z mojstroma Galijem in Branetom Cimpermanom (glej slike zgoraj), in jo dopolniti s podmladkom.

Poletna šola Rovinj, 1977

Poletna šola v Rovinju, 1977, izpitna komisija. Stoji dr. Rudi Jakhel.  Od izpitne komisije sta vidna le Silvo Marič in Jože Hudovernik. Na tej poletni šoli smo edinkrat preizkusili klasično obliko izpitov za pasove, in nazorno preverili njeno slab učinek. Sestoji iz 80-90% čakanja in 10-20% časa za preverjanje znanja, ki je lahko le zelo omejeno. Nasprotje temu predstavlja današnje Emeskai testiranje skozi programske repetitorije in testne turnirje, kjer se testiranci med testiranjem ves čas in vsestransko izboljšujejo in dodatno napredujejo.

Poletna šola Rovinj, 1977

Poletna šola v Rovinju, 1977. Vodilni člani razvojne skupnosti Jugokai:

  • dr. Rudolf Jakhel, takrat 4. dan, Celje – Ljubljana – Los Angeles
  • Toni Maruša, takrat 3. dan, Železničar Maribor
  • Karl Tramšek, takrat 2. dan, Celje
  • Stane Čretnik, takrat 2. dan, Celje
  • Franko Kenda, takrat 1. dan, Novo mesto
  • Zvone Vodni, takrat 1. dan, Prule Ljubljana
  • Slavica Markovič, takrat dan kandidatka, Prule Ljubljana
  • Jože Hudovernik – Gali, takrat dan kandidat, Žalec
  • Slavko Žumer, takrat dan kandidat, Hudinja Celje
  • Fahri Mahalla, takrat dan kandidat, Uroševac/Ferizaj, Kosovo
  • manjka še Silvo Marič, takrat 1. dan, Žalec

Poletna šola Rovinj, 1977

Poletna šola v Rovinju, 1977. Razlaga in demonstracija visoke povratne krožne brce 12 (ushiro mawashi geri). Izvaja dr. R. Jakhel, asistira Karl Tramšek. V prvi vrsti so vidni Toni Maruša (skrajno levo), Jože Hudovernik (na sredini) in Fahri Mahalla (skrajno desno).

Didaktična vaja, 1985

Ena od didaktičnih ilustracij iz knjige dr. R. Jakhel, MODERNI ŠPORTNI KARATE. OSNOVE TEHNIKE IN TAKTIKE (izdala Nemška univerzitetna športna zveza, Wuppertal 1989, slovenski prevod: Fakulteta za šport, 1994, glej tu: Naša knjiga). Avtor izvaja visoko krožno brco 8 (mawashi geri), ki se v naslednji fazi nadaljujejo v udarec z roko, to je kombinacijo. Po opazovanju elitnih evropskih borcev je avtor deduciral kombinirane napade noga-roka na 6 osnovnih tipov (I-VI). Vsak od teh tipov se izvaja ali enostransko (z nogo in roko iste strani) ali diagonalno (z nogo in roko nasprotne strani), kar da 12 osnovnih kombinacij (1-12). Le te potem dalje variiramo glede na kombinatorne in situativne danosti, kar da na stotine uporabnih variacij.

MSKAI mednarodna poletna šola, Aachen, 1988

MSKAI mednarodna poletna šola v Aachenu, 1988. Vrsta mojstrov:

  • dr. Rudi Jakhel, takrat 5. dan, Aachen, Nemčija
  • dr. Kostas Mavrommatis, takrat 3. dan, Aachen, Nemčija
  • Karl Tramšek Skrabl, takrat 3. dan, Visp, Švica
  • Ed Weber, takrat 3. dan, Haller, Luxemburg
  • dr. Rainer Huba, takrat 2. dan, Mainz, Nemčija
  • Brane Cimperman, takrat 1. dan, Žalec

Aachen, 1988

Kot prvič, tako tudi vsakokrat na novo enako impresivna leteča brca 10 (yoko geri). Izvaja dr. R. Jakhel, jeseni 1988, v glavni hali njegove aachenske univerzitetne skupine na Inštitutu za šport.

Univerzitetni pokal Aachen, 1991

Z Jubilejnega seminarja in Univerzitetnega pokala v Aachenu, 1991. Na skupinski sliki od desne proti levi:

stojijo: Dr. R. Jakhel, Z. Strnad-Vodnik (Nova Zelandija), F. Kenda (Novo mesto), prof. F. Mahalla, K.Tramšek-Skrabl (oba Švica), E.Weber (Luxemburg), M. Gril (Novo mesto), B.Cimperman (Žalec), T.Kubička, dr. R. Huba (oba Nemčija)

klečijo: B.Kobal, J.Gulič, N.Bikić (vsi Žalec), dr.M.Arnold (Nemčija), dr.K.Bdair (Jeruzalem), S.Nedić (Žalec), H.Lopatič, R.Markovič (oba Novo mesto),H.Fournell, A.Neufahrt (oba Nemčija), dr.A.Kontogeorgakos (Grčija)

Pod Rinko, 1992

Scena iz meditativne dihalne kate “ten sho”. Izvaja dr. R. Jakhel pod slapom Rinka, 1992.

Poletna šola MSKAI, Češka, 1992

Mednarodna poletna šola MSKAI v Svratki na Češkem, 1992. Kolektivno izvajanje osnovne forme. Vodita celjska mojstra Srečo Jerovšek in Rado Krušič.

Poletna šola MSKAI, Češka, 1994

Udeleženci mednarodne poletne šole MSKAI, v Letovicah na Češkem, 1994. Med njimi smo tudi člani Univerzitetnega karate kluba. Čisto na desni v zadnji vrsti stoji Žiga Jakhel, soustanovitelj in dolgoletni vodja UKK.

Nazaj

Galerija trofej

EMESKAI prvenstvo, Češka, maj 2024

Srebrna: Teja Tamše, absolutna kategorija (stoji na sredini)

Za našo podprvakinjo, coach team: Dejan Prebil, Matic Grebenc in Tomaž Ilijaš

Ob straneh stojita naša sodnika:  Dr. Simon Ralca in Peter Brejc

MSKAI prvenstvo, Češka, april 2014

Zlata: Jernej Škoflek, srednja kateg. (kleči na sredini)

Srebrna: Špela Trampuš, forme (ni na sliki)

Bronasta: Matjaž Hoyer, težka kateg. (kleči desni)

Bronasta: Aleksander Jesenovec, srednja kateg. (kleči levi)

Bronasta: UKK team, ekipno, coach Matic Grebenc (stoji na sredini)

Ob straneh stojita naša sodnika:     Peter Brejc in Dr. Simon Ralca

Mednarodni Adria-Cup, Mali Lošinj, okt.2013.

UKK tekmovalke in tekmovalce so osvojili medalje:

ZLATO: Mojca Franič (boji Ž abs.),  Gorazd Čater(boji M abs.), Marko Srebot (boji M podml.)

SREBRO: Simona Franc (boji Ž podml.), Marko Srebot (forma 4)

BRON: Mojca Franič (forma 4), Špela Trampuš(forma 3), Špela Trampuš (boji Ž podml.), Urban Giovani (boji M podml.)

Mednarodni Velikonočni pokal, Praga, april 2013

Podmladek UKK s pokali:

ZLATO: Špela Trampuš (boji Ž podml.), Andrej Osojnik (boji M. podml.)

BRON: Mojca Franič (boji Ž podml.)

3. svetovno prvenstvo, Verona, 2.-3.3.2013, FEKDA-EUR&KA-UNIAKS

Svetovnega prvesntava so se udeležili 1385 tekmovalk/cev iz 4 kontinentov, 17 držav, 27 karate zvez

ZLATA medalja:      Aleks Jesenovec (mojstri  -78 kg)

SREBRNA medalja:  Dejan Prebil (mojstr.kand. -78 kg)

Dvakrat zlato - Mali Lošinj 2008

Dvakrat zlato
naši odlični ekipi
na Mednarodnem Adria pokalu, Mali Lošinj, oktober 2008
1. mesto težka, Jošt Štrukelj (prvi z leve)
1. mesto absolutna, Nejc Škoflek (tretji z desne)

Svetovno prvenstvo IKF 2008

Naša bronasta ekipa na Svetovnem prvenstvu IKF, Januar 2008, Italija.
Ekipni pokal držita:
Katja Kolšek in Martina Lušin (tudi bronasta posamično)
Za  njima so:
Jošt Štrukelj (tudi bronasta posamično); Nejc Škoflek in Aleks Jesenovec.

Jernej Škoflek, zlato MSKA-CZ 2007

Naša mlada zvezda,  Jernej Škoflek, I. dan 
z zlatim pokalom za 1. mesto (absolutna kategorija) na
Odprtem mednarodnem pokalu MSKA-CZ
November 2007, Chotěbor, Češka

Adria 2006 Mali Lošinj

Naša zmagovita ekipa na Mednarodnem Adria Pokalu septembra 2006 na Malem Lošinju
1. mesto, zlati pokal
stojijo (od leve proti desni): Mitja Svoljšak, Vesna Vitez, Aleksander Jesenovec in Uroš Kolar
klečita (od leve proti desni): Jasna Černe (tudi 2. mesto v svoji kategoriji posamično) in
kapetan ekipe Jernej Škoflek (tudi 2. mesto posamično v lahki kategoriji)

FEKDA EvroCup 2005

Naš tekmovalni team na FEKDA EvroCupu 2005, junija v Este, Italija
Stojijo (od leve proti desni)
Dr. R. Jakhel (tu kot član tehnične komisije FEKDA), Matjaž Hoyer (I.Dan, coach),
Rok Gregorič (3. mesto supertežka), Luka Buhin, Jošt Štrukelj
Klečijo (od leve proti desni)
Jernej Škoflek (4. mesto srednja), Vesna Vitez in Jasna Černe (3. mesto ženske)

Adria 2004 - ekipno 1. mesto

Udeleženci iz Slovenije na Mednarodnem Adria Turnirju 2004 
oktobra na Malem Lošinju, ko so osvojili  Ekipno 1. mesto 

Mateja Lušin (kleči tretja z desne), Luka Buhin (stoji prvi z leve), Mitja Svoljšak (stoji tretji z desne), Gorazd Čater (stoji četrti z desne), Matic Grebenc (stoji sedmi z desne)

Posamično 1. mesto v svoji kategoriji 
Rok Gregorič (MB, stoji peti z desne),  
Matic Grebenc (MGB, stoji sedmi z desne),  Alenka Ložar (FG, stoji četrta z leve)

Posamično 2. mesto v svoji kategoriji 
Branka Istenič (F3, kleči prva z desne),  
Teja Tamše (FDR, stoji šesta z desne),  Aleksander Jesenovec (MB, kleči sredi deklet), Valentina Perčič (FB, kleči druga z leve)

Posamično 3. mesto v svoji kategoriji 
Matej Lušin (MB, ni na sliki),  
Martina Lušin (FB, kleči tretja z leve), Gorazd Čater (MGB, stoji četrti z desne), Katarina Aplinc (FG, kleči prva z leve)A

FEKDA-Cup 2002, Milano, srebrni pokal

Uspešni Euroteam UKK – srebrni pokal, FEKDA-Cup 2002, 9.6., Milano, Italija
stojijo: Matjaž Hoyer, Rok Gregorič, Jasna Černe, Žiga Jakhel (coach)
klečijo: Nejc Škoflek, Mitja Šorn, Živa Poglajen, Uroš Kolar

FEKDA-Cup 2002, srebrni pokal

Slika našega srebrnega teama (glej zgoraj) posneta neposredno po prejemu pokala v Milanu.

Rok Gregorič

Podmladek UKK-Euroteama Rok Gregorič (mojstrski kandidat)
Bronasti pokal, FEKDA-Cup 2002, 9.6., Milano, Italija
in

Bronasti pokal (težka kat.), FEKDA Euro-Cup 2005, 12.6., Este, Italija

Jasna Černe

Nova članica UKK-Euroteama Jasna Černe (takrat mojstrska kandidatka)
Bronasti pokal, FEKFA-Cup 2002, 9.6., Milano, Italija
in

Bronasti pokal, FEKDA EuroCup 2005, 12.6., Este, Italija

Jošt Štrukelj

Podmladek UKK-Euroteama Jošt Štrukelj (takrat mojstrski kandidat)
Bronasti pokal, Mednarodni Adria-Cup 2002 (srednja kat.), M. Lošinj, Hrvaška

Matjaž Hoyer

Kapetan UKK-Eurotema Matjaž Hoyer (mojster I. Dan)
Zlati pokal, Mednarodni Velikonočni turnir 2001, Berlin, Nemčija
in
Zlati pokal, Mednarodni Adria-Cup 2002 (težka kat.), M. Lošinj, Hrvaška

Živa Poglajen

Članica UKK-Euroteama Živa Poglajen (mojstrska kandidatka)
Bronasta medalja, pokalna tekma mladink, Žalec 2000
in
Bronasta medalja, pokalna tekma članic, Idrija 2000

Jernej Škoflek

Podmladek UKK-Euroteama Jernej Škoflek (takrat še mojstrski kandidat)
Srebrni pokal, Mednarodni pokal FEKDA oktober 2000, Milano, Italija
in Zlati pokal, Ljutomer open, junij 2004

Mednarodni univerzitetni pokal, Darmstadt 2000

Uspešna Ekipa UKK – 1.mesto ekipe
Mednarodni univerzitetni pokal, maj 2000, Darmstadt, Nemčija
stojijo: Mitja Svoljšak, Živa Poglajen, Teja Tamše, Simon Ralca
klečijo: Matjaž Hoyer, Žiga Jakhel, Mitja Šorn

ISKU Euro-CUP 2000, zlati pokal

Trener UKK in mednarodni instruktor Simon Ralca (takrat še mojster I. dan)
Zlati pokal (srednja kat.), ISKU Euro-CUP 2000, 7.10., Mali Lošinj
*ISKU = International Seishinkai Karate-do Union, Osaka, Japan (www.seishinkai.com)

ISKU Euro-CUP 2000, srebrni pokal

Član UKK-Euroteama Mitja Šorn (mojster I. dan)
Srebrni pokal (težka kat.)

Žiga Jakhel

Soustanovitelj in dolgoletni glavni trener UKK, mednarodni instruktor Žiga Jakhel (mojster II. dan)
Zlati pokal (forme), Zlati pokal (borbe), TOP-TEN lista 1996 MSKA International, Luxembourg
in

Srebrni pokal (težka kat.), FEKDA Euro-Cup, junij 1997, Senago, Italija

Velikonočni turnir 1999, Praga - srebrni pokal

Trener UKK in mednarodni instruktor Peter Brejc (danes mojster III. dan)
Srebrni pokal, Mednarodni Velikonočni turnir 1999, Praga, Češka

Nazaj

Strokovne osnove

Glej (klikni na)

  1. Razvoj karateja
  2. Kako treniramo?
  3. Karate fitness
  4. Karate v silobranu
  5. Borilni športi za otroke?
  6. Za razvojne raziskave

Foto arhiv

Glej (klikni na)

  1. Videoteka
  2. Galerija trofej
  3. Spominski album
  4. Arhiv čestitk

Razvoj karate športa

Pričujoči sestavek je revidiran prevod članka  “Fortentwicklung des Karatesports: Zwichen asiatischen Traditionen und europäischer Modernität”, objavljenega v jubilejni brošuri Karate skupine Športnega centra Tehniške univerze Aachen, Nemčija, z naslovom  40 JAHRE MODERNES SPORT-KARATE: 1971-2011  (40 let modernega športnega karateja: 1971-2011), Aachen, oktober 2011.

Pozor, copyright! Brez avtorjevega pismenega privoljenja ni dovoljeno ne mehanično ne elektronsko niti kakšno drugačno presnemavanje, objavljanje ali razmnoževanje celotnega ali posameznih delov spodnjega prispevka.

 

MED AZIJSKIMI TRADICIJAMI IN EVROPSKO MODERNOSTJO

Dr. Rudolf Jakhel

Od prvih pojavov “karate-likih” borilnih spretnosti so se le-te neprestano spreminjale in izkazovale v različnih obdobjih in kulturah vsakokrat drugačne značilnosti. Oblikovanje moderne japonske borilne spretnosti temelji na okinavski borilni veščini toti alias todi (okin. izgovor) oz. tote alias tode (jap. izgovor), kar so Japonci imenovali tudi kempo oz. karate v pomenu kitajska roka. Okinavski mojster Gichin Funakoshi je svoj tote alias karate (prazna roka)  radikalno reformiral, to je ošportnil in japoniziral in ga preimoval v karate v pomenu prazna roka. Razglašal je za svojo generacijo in svojo kulturo zelo napredno stališče, ki ga večina njegovih današnjih epigonov še danes ni dojela: da se mora namreč tudi karate prilagoditi spreminjajočemu se času in svetu, torej, da se mora dalje modernizirati. Kot vse kaže, je Mednarodno združenje za moderni športni karate, MSKAI, ena redkih, če ne sploh edina skupnost, ki se ravna po tem vodilnem stališču in pozivu mojstra Funakoshija. V njenem stile presegajočem trenažnem modelu “Emeskai” so zajeti številni sporadični pojavi in tendence prilagoditve karateja novodobnim zahtevam športnih bojev, ki jih sistematično ureja glede na njihovo medsebojno motorično povezanost in situacijsko uporabnost. Ta odprti, trajni proces racionalizacije karateja je seveda mogoč le ob upoštevanju spoznanj in vodil športne znanosti.

Poglavja

  1. Izvori
  2. Od Okinawe do Japonske
  3. Japonizacija
  4. Evropeizacija
  5. Od arhaičnih doktrin do naravnih zakonitosti
  6. Vključitev kineziologije in nauka o treniranju
  7. Racionalna osnova borilnega repertoarja
  8. Direktni trenažni pristop
  9. Učenje po RETROADITIVNI metodi
  10. Utrjevanje: od grobe preko fine koordinacije do variabilne stabilizacije
  11. Emeskai moderni športni karate kot smer razvoja
  12. Izbor literature

1. Izvori

Karate je sodoben japonski izraz, ki označuje umetnost borilnega udarjanja z rokami in nogami, in ki je začela prodirati v Evropo po 2. svetovni vojni.   Številni zgodovinarji so več ali manj mnenja, daje treba iskati izvore karateja v Indiji, kjer je v enem od literarnih pravirov, “Lotus sutra”, prvikrat opisan boj s pestmi. Lahko pa bi našli se starejše vire, vse do staroegiptovskih in kasneje starogrških opisov golorokih dvobojnih zvrsti kot “pale”,” pygme” in “pankration”. Za slednjo je znano, da so jo vojaki Aleksandra Velikega zanesli vse do Indije, kjer so se verjetno sčasoma premešali z domačimi borilnimi načini. Kar seveda pomeni, da je dejanski izvor današnjega karate iskati tudi v Evropi. To za običajno karate sceno šokantno možnost zatopajo celo v enem od uveljavljenih karate stilov: utemeljitelju kyokushinkai karateja, mojstru Matsutatsu Oyami, so starogrški pankration borci vzor vreden občudovanja. Tudi številne srednjeveške risbe (glej spodaj ilustracije) in celo knjige o golorokem borjenju navajajo na sklepanje, da imajo karatelike borilne veščine svoj izvor (tudi) v Evropi.

Cela vrsta dokazov je, ki pričajo, da v evropske kulturne dobrine spadajo tudi karatelike borilne spretnosti. Sestavni del starogrškega golorokega borjenja s skupnim imenom pankration je bil boj stoje, ortomachia, kjer so uporabljali že večino danes v karateju znanih krožnih in vbodnih udarcev kot tudi brc.

 

Zgoraj: Na antični vazi je upodobljen direktni vbodni udarec, medtem ko je druga roka v visokem zamahu za naslednji napad : obe akciji rok izhajata iz sukanja ramen, ki je tu očitno.

Spodaj: Antična podoba speljave brce ob hkratnem “ulovu” noge.(Foto Dr. Kostas Mavrommatis, IV. dan, prvi podpornik projekta “Racionalizacija v karateju”.)

vaseromavasakick

Regionalno različne oblike golorokega borjenja v Indiji, kot so “nata” ali “vajramushti”, so v 6. stoletju vplivale na kitajski “chüan fa” – to je predoblika današnjega “kung fu” (kar je sicer na Zahodu razširjeno, a napačno ime za pristno kitajsko borilno veščino “wu shu”) – znan tudi kot “kempo”. Le-ta pa se je s Kitajske razširil na Korejo, Japonsko, Indokino, Indonezijo, Malazijo in – kar je merodajno za novodobni karate – na otok Okinavo. Širjenje veščine “chüan fa” je tesno povezano z razširjanjem budizma, saj so jo budistični menihi gojili za ohranjanje telesnih sposobnosti, za samobrambo na svojih dolgih in nevarnih potovanjih, pa tudi kot podporo svojim meditacijam.

2. Preko Okinave do Japonske

Na tej antični vazi (7.st.p.n.š.) je vidna pankracijski predborilni stav, danes znan kot mačji stav (nekoashi) v japonskem karateju (seveda v kimonih).

Na tej antični vazi (7.st.p.n.š.) je viden pankracijski predborilni stav, ki je v okinavsko-japonskem karateju znan kot nekoashi (mačji stav), seveda v kimonih.
(Foto Dr. Keith R.Kernspecht, z dovoljenjem prevzeto iz njegove knjige “Vom Zweikampf”, 1992)

Na Okinavi je iz spoja njihove izvirne borilne spretnosti ti oz. te (okin. oz. jap. izgovor) s kitajsko chuan fa leta 1629 načrtno nastala smrtonosna borilska veščina toti oz. tote.  Razvoj te predhodnice današnjega karateja pa ni imel nobene povezave z budizmom. Gojili so jo v tajnih družbah in družinskih klanih kot čisto spretnost gverilskega ubijanja japonskih samurajev po letu 1609, ko so le-ti okupirali otok in med drugimi represijami prepovedali nošnjo orožja. Skozi stoletja, ko so Japonci Okinavo postopno kulturno, gospodarsko in upravno-politično asimilirali, je tudi tote izgubljal svoji prvotno odporniško funkcijo in proti koncu 19. stoletja postal javno znan pod alternativnim imenom karate v pomenu kitajska roka. Uvedli so ga celo v šole. 1915 ga je okinavski mojster Gichin Funakoshi prvič predstavil na Japonskem. 1922 so ga že uvedli na japonskih univerzah in kasneje tudi v vojaških akademijah. Istega leta je Funakoshi objavil prvo knjigo o okinavski borilni spretnosti, ki jo takrat še imenoval kempo, od 1929 dalje pa karate v današnjem pomenu prazna roka.  Tako je pričel razvoj modernega karate športa.

3. Japonizacija

Da bi Japoncem olajšal sprejem njim tuje veščine, je Funakoshi svoj tote istočasno ošportnil in japoniziral s tem, ko je uvedel sledeče:

  • Vse okinavske izraze je nadomestil z japonskimi
  • Uredil je trenažno napredovanje po razredih, to je po barvah pasov (po vzoru juda)
  • Učne vsebine je omejil na „kate“ (serije predpisanih akcij proti imaginarnim nasprotnikom), ki jih je tudi poenostavil.
  • Uvedel je japonska kimona oz. gi kot obvezno uniformo učencev. (Na Okinawi tega ni bilo).
  • Uvedel je ime karate v pomenu prazna roka.
Guardian_Black

Risba japonske srednjeveške sohe čuvarja templja, ki udarja iz visokega zamaha in zasukanih ramen. Ta tudi na Daljnem vzhodu (enako kot v stari Grčiji in v srednjeveški Evropi, glej slike zgoraj in spodaj) del borilne tradicije začuda ni našel poti v japonski karate ampak so prevzeli držo pesti na boku iz kitajskega “chüan fa”.
Avtorica risbe Jasna Radšel (po fotografiji).

Da bi ga integriral v japonsko kulturo, je Funakoshi svoj modernizirani tote, tedaj že karate (prazna roka), navezal na budo oz. bushido kodeks japonskih samurajev. To pa je bilo v popolnem nasprotju z okinavsko tradicijo ubijalskega  toteja, pa tudi z zgodovinskimi dejstvi. Samuraji karateja pač niso mogli poznati, ker ga v njihovem času še ni bilo. Funakoshiju se je ta prijem sicer res obrestoval, saj so na tej osnovi Japonci dejansko sami sebe in cel svet prepričali, da je karate plod njihove tradicije. A za nadaljni razvoj karateja kot globalnega športa se je to pokazalo kot ovira. Še dandanes vsi uveljavljeni karate stili vztrajajo na deklariranih „japonskih“ tradicijah karateja in tako niso v stanju, da bi se dalje prilagajali  „spreminjajočemu se času in svetu“, kakor je pozival Funakoshi. Iniciator in kreator modernizacije karateja je bil torej hkrati povzročitelj njegove načrtne konzervacije v japonski tradiciji, ki karateja ni poznala. Japonizacija karateja je tako uspela, da so ga Japonci kot svojo izvirno nacionalno borilno veščino eksportirali celo na Okinavo, od koder izvira njegov predhodnik tote.

Hkrati pa je potekalo tudi uveljavljanje športnih značinosti karateja. To je bila posledica uvajanja trenažnih oblik „športnega boja“ (jap.: kumite), s katerimi je začel Gichinov sin Yoshitaka skoraj hkrati z uporabo imena karate po 1929. Prvo športno tekmovanje v karateje so organizirali Funakoshijevi učenci – kljub njegovemu odporu – že leta 1930. Ko je bilo 1936 to ime bilo uradno sprejeto in ko so karate podredili nadzoru imperialne vladne agencije za borilne veščine Butokukai, je to že bil pravi športni karate. Dokončno pa se je uveljavil kot tekmovalni šport leta 1957, ob prvem vsejaponskem karate prvenstvu. S tem je karate zadobil svojo dokončno športno dimenzijo, ki mu je odprla vrata na zahodno poloblo.

 4. Evropeizacija

V Evropi smo spoznali in sprejeli karate v obliki večih, med seboj za prevlado tekmujočih karate stilov, ki so se ogradili eden od drugega vsak v svojo ortodoksijo, s tem pa tudi preprečili podobno zavestno in premišljeno metodično in kulturno prilagoditev novemu okolju, kot se je to zgodilo na  Japonskem.

Tako se je evropeizacija oz. vesternizacija karateja od vsega začetka odvijala le sporadično in samodejno kot neizbežni stranski produkt vedno večjega pomena športne borbe, kar pomeni,  prevlade karateja kot tekmovalnega borilnega športa. V športni borbi morajo namreč udeleženci, če hočejo biti uspešni, intuitivno upoštevati naravne, vsem karate stilom skupne motorične kombinatorne (tehnične) in situacijske (taktične) zakonitosti, kar pomeni, da morajo opustiti svoje stilske specifične posebnosti. S tem pa postopoma usiha tudi pomen ideloško-metodične utemeljitve posameznih šol, ne glede na to, ali se tega njihovi nosilci zavedajo ali ne.

HihghFlection-medival

Prikaz visokega zamaha za udarec, druga, vodilna roka pa drži nasprotnika na pravi razdalji, v knjigi J. Schmidt, Umetnost borjenje, 1674. Ramena so v celoti zasukana v funkciji udarca.

Individualne športne izkušnje pa se prenašajo tudi na stile. Z nabiranjem motoričnih, perceptivnih in čustvenih izkušenj v športnih borbah, uspešni borci in borke nenamerno vplivajo na prestrukturirane svojih treningov v smeri upadanja pomena tradicionalnih motoričnih norm in metodičnih ritualov. Počasi, res počasi a vendarle,  se v Evropi pa tudi drugod po svetu (celo na Japonskem) oblikuje sodobna, stilsko nevtralna shema karateja kot športa, to je, sodobni, moderni športni karate, ki ga danes lahko vidimo na vseh karate tekmovanjih, tudi če se imenujejo tradicionalna.

 5. Od arhaičnih doktrin do naravnih zakonitosti

Seveda nosilci takim. tradicionalnih stilov odklanjajo spontani naravni razvoj v smeri vedno večje športnosti karateja, češ da to pomeni njegovo „vulgarizacijo“. Pozivajo „Nazaj h koreninam!“ torej k tkim. “arhaičnim” japonskim tradicijam, ki pa karateja (glej zgoraj) v resnici niso vključevale in je ta poziv ne samo brezploden pač pa tudi popolnoma nesmiseln. V teh krogih je odpor do uvajanja športnosti zelo močan, čeprav hkrati potrebujejo športne uspehe, saj to pomeni večjo popularnost in s tem večji priliv novih članov. Posledično so prisiljeni dopustiti svojim uspešnim borkam in borcem, da izboljšujejo svojo športno-borilno kompetentnost skozi treninge, ki presegajo tkim. tradicionalne stilske doktrine. Tako se torej za kulisami japonskih ideogramov večina tkim. tradicionalnih stilov prilagaja zahtevam športne borbe. To je nezadržen proces, ki ga še tako zagreti zastopniki posameznih klasičnih stilov ne morejo več preprečiti, ne glede na to, ali to priznajo ali ne. Navzen se to vidi v postopni uveljavitvi mnogotočkovnega ocenjevanja uspešnosti bojev (v nasprotju z izvirnim enotočkovnim) in v uvajanju različnih vrst ščitnikov, ki naj preprečujejo poškodbe ob nekontroliranih udarcih.

Upati je le, da se bo sčasoma razširilo spoznanje, da je karate že zdavnaj zrel za zavestno in sistemsko optimizacijo, kakršno je z uvajanjem spoznanj športne znanosti že zasnovala MSKAI in je znana kot Emeskai trenažna metodika.

Dve osnovni izvedbi direktne vbodne brce (sunek-brce) v knjigi J. Happel, Prosto borjenje (Freifechten), 1895.

Zgornja slika: Diagonalna desna brca za nasprotno (diagonalno, nasprotnostransko, kontralateralno) obrnjenimi rameni. Roka iste strani pa je pripravljenja za udarec.

Spodnja slika: Enostranska desna brca z ramenom na isti strani (istostransko, enostransko, unilateralno) obrenjenim v smeri brce. Roka nasprotne strani je pripravljena za udarec.

Evropa je torej že vsaj dvajset let, preden so na Japonskem 1915 sploh prvič videli karate,  poznala borilne brce. ki si jih danes lasti karate kot “mae-geri”. Pa ne samo to. Že takrat so v Evropi razlikovali situativno in kombinatorno pomembno razliko med diagonalno in enostransko izvedbo brc, česar v tkim. tradicionalnih japonskih stilih karateja še danes ne zasledimo. Ti sliki prav tako pričata, da so tenirali tudi že kombinacije zaporednih napadov noga-roka, kar je karate začenjal sporadično odkrivati šele sredi 40-ih let 20.st.

3and4-medival

6. Vključitev kineziologije in nauka o treniranju

Če je po evropskih merilih športno tekmovanje merodajen cilj treninga karateja, potem je treba trenirati tisto, kar se dogaja v karate športni borbi. Karate motorična shema nujno izhaja iz človekove naravne gibalne sheme, saj je karate podrejen istim motoričnim zakonitostim kot vse odstale športne discipline. Izhajajoč iz pravil športnega borjenja in statističnih opazovanj borilnih akcij, ter s pomočjo njihove logične dedukcije je mogoče iz množice možnosti izvesti repertoar osnovne športno-borilne tehnike tako v kombinatornem kot v situativnem smislu – to je tipologijo tehnike in taktike. To je predpogoj za metodično racionalizacijo trenažnega procesa s pomočjo nauka o treniranju.

7. Racionalna osnova borilnega repertoarja

sk4cut

Že 1512, 400 let pred prvo predstavitvijo karateja na Japonskem, je Albrecht Dürer objavil serijo karatelikih borilnih scen. Tole je direkna brca, ki jo je mojster Funakoshi 1922 vključil v karate kot “mae-geri”.

Športnoborilne akcije se razdelijo na  (1) tehnične in (2) taktične komponente.

1. Tehnično gre za tri značilnosti udarcev in brc:

    • (1) najprej za trajno zanesljivost zadetkov,
    • (2) drugič  za maksimiranje učinka in
    • (3) tretjič za njihovo pravilno doziraje, tako da kljub izjemni udarni moči ne pride do poškodbe.

Za transfer tehnik so zanimivi športi z udarci (golf, tenis, boks), meti (rokomet, met kopja, suvanje krogle), sunki (floret), brcami (nogomet), start in odrivi (tek, skoki), ali telesnimi zasuki in skoki (umetnostno drsanje, gimnastika).

2. Taktično pa gre za dve značilnosti:

    • (1) prvič za nastavitev in za izkoristek priložnosti za napad (TM – taktični moment) in
    • (2) drugič za preprečitev nasprotnikovega napada.

Za transfer taktik, to je za situacijsko prilagajanje posameznihtehnik, so zanimivi predvsem situacijske discipline kot so drugi borilni športi (boks, sabljanje), v bistvu pa tudi igre z žogo (rugby, nogomet, rokomet, tenis…)

Ogrodje športnoborilnega repertoarja tvorijo kombinirane borilne akcije (tehnike), ki jih tipiziramo glede na njihove motorične značilnosti in sorodnosti (frontalno-ritensko, naravnost-krožno, levo-desno, enostransko-diagonalno). Tako urejene (a) tipe tehničnih kombinacij napadov potem variiramo glede na (b) tipizirane taktične situacije, tako da se razvije veliko, a prav zaradi logično urejene osnovo še vedno pregledno število borilnih kombinacij. Dokler se oblikovanje kombinacij ravna po športnih pravilih, ostajajo v okviru enotnega, transparentnega športnoborilnega sistema. Nadaljne, to je, športna pravila presegajoče kombinatorne in situativne variacije pa tvorijo realnoborilni sistem, ki je primeren za dodatni ali nadgraditveni trening za splošni borilni fitness, usmerjen v ohranjanje zdravja in osebno samovarovanje.

39-cut38-cut

Diagonalna brca “mae-geri” po prvi racionalizaciji 1971. Roka v pripravi za napad je pod vplivom tradicionalne doktrine še vedno relativno nizko. Šele z nadaljno optimizacijo učinka biča se je sčasoma uveljavil naravni položaj ob ramenu, kot je vidno na drugi sliki, ko po brci sledi vbod z roko.

Sliki iz knjige R.Jakhel, “Moderni športni karate”, Fakulteta za šport, 1994

8. Direktni trenažni pristop

Celoten športnoborilni repertoar se najhitrejenatrenira po načelu direktnega pristopa. „Direktni“ se nanaša na več vidikov.

Predvsemj je pomembno, da je trening od samega začetka usmerjen neposredno v športno borbo (kot predstopnjo realne borbe). Racionalizacija trenažnega proces zahteva ja, da se ciljni učinek doseže v najkrajšem možnem času. Kar pomeni,  da opustimo (ali prestavimo na kasnejši čas) vse vaje, ki niso usmerjene v športno borbo, kot so kata, razbijanje, ter uporaba orodja in orožja (vse to so v večini tkim. tradicionalnih stilov pogosti trenažni vložki, kata celo prioriteta). Seveda vadimo tudi te zadeve, a šele ko je športni repertoar enkrat zadosti avtomatiziran, tako da ne pride do negativnega transferja (motoričnih motenj). Izjeme so naše “forme” (nove kate), saj jih sestavljajo predvsem športne tehnike.  Forme nadomeščajo tradicionalne kate, ki so nastale dolgo pred uvedbo športnih borb in zatorej ne  vsebujejo športno uporabnih tehnik.

Direktni pristop predpostavlja tudi razumljivo izrazoslovje v domačem jeziku, prosto vsega kvaifilozofskega balasta. Splošna športna etika in morala dajeta zadostno vrednostno orientacijo in norme obnašanja za samokontrolo med športno aktivnostjo tudi v karateju.

9. Učenje po RETROADITIVNI metodi

Za učenje in usvojitev katerekoli borilne akcije uporabljamo v MSKAI retroaditivno, to je, povratno dodajalno metodo. Ta  tudi v nauku o treniranju bolj slabo poznana metoda – poimenovana tudi povratno veriženje (backward chaining) –  je najhitrejša metoda za učenje kompleksnih tehnik, a je v karateju popolna novost. V čem je stvar?

  1. Najprej se naučimo impaktni, končni položaj telesa v trenutku zadetka, to je, ko napravimo tisto, kar je cilj akcije.
  2. Za tem se naučimo izvesti impakt s tem, da začnemo z impaktu predhodnim položajem telesa,
  3. Ko nam to “steče”, začnemo to celotno končno akcijo izvajati iz njej predhodnega položaja…
  4. … in tako dalje dodajamo vsakokrat nove, predhodne faze, dokler ne znamo izvesti cele kombinirane akcije v enem kosu od začetnega do končnega položaja.

Prednost (pred v karateju sicer splošno uporabljano progresivno metodo) je ta, da ko iz novo dodanega predhodnega položaja začnemo izvajati še neznano fazo, je samo ta nova, saj ko jo izvedemo, dospemo v od prej znani položaj in se nam ni treba ustavljati, ker smo nadaljne faze že predelali in so nam znane tako da samo nadaljujemo in tako povečamo začetni impulz. Izogib ustavljanju je merodajen za razvoj pravilnega kinestetičnega občutka za akumulacijo impulza iz faze v fazo in maksimiranje končnega učinka akcije .

Za povratno dodajalno motorično celokupno dojetje neke popolnoma nove akcije potrebujemo v povprečju 20-30 minut. Ko je akcija enkrat motorično dojeta, prične seveda njeno utrjevanje vse do avtomatizacije.

10. Utrjevanje: od grobe preko fine koordinacije do variabilne stabilizacije

Ko se enkrat naučimo neke nove kombinacije, jo obvladamo šele na grobo. S številnimi ponovitvami (visoke številke) izboljšujemo natančnost in gladkost povezanih gibov do stopnje fine koordinacije. Pri tem je posebej poudariti, da utrjevanje ne pomeni mehaničnega ponavljanja kombinacij. Vsakokratno ponovno izvajanje kombinacije zahteva stalno in samokritično samoopazovanje in evtl. samokorekturo glede na postavljeni motorični cilj. Učenje kompleksno povezanih gibov kot jih zahteva borjenje pač zahteva popolno intelektualno in čustveno osredotočenje na telesno aktivnost.

Vendar fina koordinacija zadošča šele za izvajanje form (kat) kjer so vse situacije predpisane in se njihovo izvajanje dobesedno “nadrila”. Če pa hočem že rafinirano (fino utrjeno) kombinacijo tudi uporabljati v negotovih, spreminjajočih se situacijah, kar je značilnost boja, potem jo moram tudi variabilno natrenirati v izbranih taktičnih tipih situacij. Tudi moram že zgodaj preizkušati dosežene stopnje obvladanja kombinacij v tekmovalnemu podobnih pogojih. Z akumulativnim nabiranjem trenažnih in tekmovalnih situacijskih izkušenj se izboljšuje avtomatična variabilna razpoložljivost tehnike, to je senso-motorična fleksibilnost obvladanega borilnega repertoarja, kar je športni namen treninga karateja.

11. Emeskai moderni športni karate kot smer razvoja

Moderni športni karate kot je urejen v Emeskai trenažnem modelu je med drugim oznaka za kvalitetni preskok in samorazumevanje karate športa. Merodajno za Emeskai trenažni model izhaja iz načrtne priprave na športno borjenje, to je, na praktični preizkus borilne usposobljenosti na vsaki trenažni stopnji. Brez teh sprotnih borilnih preizkusov je nemogoče dojeti „borilskost” trenažnih vsebin karateja (primerjava: tudi plavati se ne učimo na suhem).

Kot že do sedaj bodo tudi v bodoče zahteve, možnosti in omejitve športne borbe omogočale in spodbujale vedno več variacij in inovacij v športnoborilnem karate repertoarju nasploh. Na drugi strani pa bodo tudi empirične raziskave neizbežno doprinesle k postopno vse temeljitejši racionalizaciji karate treninga. Tako bodo arhaične japonske primesi postopma bledele in se bo karate vse bolj uveljavljal kot sodoben evropski šport.

12. Izbor literature

  1. Damir Battaglia: „Ortomachia: una forma die pankrazion difussa in tutta l‘antica Grecia.“ (“Ortomachia: oblika pankracija razširjena po celi antični Grčiji”.) V reviji Samurai, Milano, Januar 1996.
  2. Bruce Clayton: Shotokan’s Secret. The hidden truth behind karate’s fighting origins. (Šotokanova tajna: Skrita resnica o borilnih izvorih karateja). O’Hara Publications, 2004—
  3. Gichin Funakoshi: Karate-Do: My Way of Life. (Karate-do: moj način življenja.) Kodansha International, Tokyo, New York, San Francisco, 1975.
  4. Bruce A. Haines: Karate‘s History and Traditions. (Zgodovina in tadicije karateja.) Charles E. Tuttle Co., Rutland, Vermont & Tokyo, Japan, 1968.
  5. Willi Könning: Spitzensport in Japan. (Vrhunski šport na Japonskem.) Dieter Born Verlag, Bonn, 1990.
  6. Elke von Oehsen: Feudalistische Strukturen im Karate und ihre Auswirkungen in einer demokratischen Gesellschaft. (Fevdalistične strukture v karateju in njihov vpliv v demokratični družbi.) Diskusijski prispevek za karate-do simpozij, Trier, 13.-14.1.1990.

 

 

 

 

 

 

Karate fitness

Sestavek je bil v krajši inačici pripravljen za tematsko številko Delove priloge Polet, septembra 2005. Tu ga objavljamo v celoti.

Pozor, copyright! Brez avtorjevega pisnega privoljenja ni dovoljeno ne mehanično ne elektronsko niti kakršnokoli drugačno presnemavanje, objavljanje ali razmnoževanje celotnega ali posameznih delov sledečega prispevka.

Dr. Rudolf Jakhel

BORILNI ŠPORTI KOT REKREACIJA 

Tudi boljše poznavalce športne scene vedno znova preseneča velika priljubljenost borilnih športov, ki je sicer iz njihove medijske prisotnosti ni zaznati. Že nekaj časa so napr. v mestu Ljubljana, če upoštevamo podatke za vse borilne discipline skupaj, borilni športi po številu vadečih na tretjem mestu, za splošno telovadbo in gorništom, a pred (pred!) nogometom in košarko itd.! Od kod ta posebna privlačnost borilnih športov?

RJ-leteca71

Dr. Rudolf Jakhel na enem najuspešnejših posnetkov leteče stranske brce iz pionirskih časov slovenskega karateja, maja 1971. Dr. Jakhel je bil takrat absolutni zvezni viceprvak in  bronasti medaljist z zvezno reprezentanco na Evropskem prvenstvu v Parizu, vodja Budokai Slovenija in Karate kluba Celje, iz katerega je izšlo okoli 40 klubov širom po Sloveniji. Danes pa je mojster najvišje stopnje v Sloveniji, X. dan, uspešen mednarodni trener-mentor, znanstveni raziskovalec in sooblikovalec programa za borilne športe na ljubljanski fakulteti za šport ter soustanovitelj vsestilske Zveze karate organizacij Slovenije. Kot prvi v Sloveniji je dec. 2024 prejel priznanje “FajterSi” za življensko delo v borilnih športih.

Nadaljna vsebina:

  1. Zakaj k borilnim športom?
  2. Kako izbrati borilno disciplino?
  3. Od bojnih veščin do borilnih športov
  4. Značilnosti borilnih športov
  5. Športno borilni trening
  6. Nasilništvo in borilni športi
  7. Športni boj kot preizkus
  8. Goloroki in “polnoroki” boji
  9. Tri skupine golorokih diciplin
  10. Posebnosti oprijemalnih disciplin
  11. Delitev udarjalnih disciplin
  12. Posebnosti kontaktnih disciplin
  13. Posebnosti ne-kontaktnih disciplin
  14. Značilnosti univerzalnih disciplin
  15. Zaključek

1. Zakaj k borilnim športom?

Splošno je znano, da športna aktivnost koristi zdravju, pripomore k boljši telesni drži in dobremu počutju kot tudi k notranji trdnosti in samozavesti. A s treningom borilnih disciplin se pridobi še nekaj več: to je psihofizična sposobnost, da (a) hitro prepoznavaš možne nevarne situacije, (b) se jim izogneš ali (c) jih kontroliraš oz.  (d) jih znaš razreševati v svoje dobro. Dolgoletne trenerske izkušnje pričajo o tem, da se za gojenje neke borilne discipline odločajo tisti, ki občutijo potrebo, da bi se borilno usposobili za primer silobrana, tj., ko bi se bilo treba braniti. To potrjuje tudi edinstvena dolgoročna študija primarnih pričakovanj začetnikov v karateju (R. Jakhel, Fakulteta za šport, Ljubljana, 2000, glej sl. 1 spodaj).

Pred desetletji, ko se je karate pri nas šele uveljavljal, je večina začetnikov v karateju svoj pravi namen prikrivala za lepše zvenečimi cilji kot so »harmonija duha in telesa«, »doseganje višjega stanja zavesti« in podobno. V ospredju zanimanja bi naj bila borilni sposobnosti pripisana spiritualna stanja. Sčasoma pa je delež tovrstnih izjav strmo padal in sicer obratno sorazmerno z večanjem števila tistih, ki so odkrito izražali željo po borilni usposobljenosti (glej sliko 1). Delež tistih, ki so pričakovali zboljšanje kondicije – telesne in duševne – je ves čas ostal več ali manj enak, s težnjo po porastu. Najbolj zanimivo pa je, da skozi trideset let niti eden od 9200 vprašanih ni izrazil želje po športno-borilni karieri. Trening z ne-tekmovalnimi nameni pa ima rekreativni značaj. Borilni športi imajo v tem pogledu “dodatno vrednost” glede na druge oblike rekreacije, saj poleg izboljšanja fizične kondicije, kar je splošen rekreacijski cilj, razvijemo svojo borilno spretnost, ki obsega tudi pridobitev za borjenje odločilnih osebnih lastnosti združenih v idealu odločnosti, samozaupanja in neustrašnosti.

 

14wp.si_Motives-graf

V obdobju 30-ih let (1970-99) smo priča očitnemu upadu pričakovanj povezanih z ezoteričnimi kvalitetami (za ca. 60%) in temu logično nasprotnega trenda, to je izjemnemu porastu želje po borilni usposobljenosti (za ca. 45%).

2. Kako izbrati borilno disciplino?

Z odločanjem za nek borilni šport se torej v prvi vrsti želimo borilno usposobiti za primer osebne ogroženosti, kar je glede na dandanes zaznano stopnjo nasilniškega obnašanja, predvsem med šolsko mladino, razumljivo. V ta namen si ustrezno osebnim nagnjenjem in informiranosti izberemo eno od uveljavljenih borilnih disciplin. A katera in kakšna borilna disciplina bi nam najbolj ustrezala?

Vsako pomlad in jesen nas preplavijo ponudbe in reklamne samopredstavitve cele vrste borilnih disciplin kot so napr. karate, taekwondo, kikboks, judo, aikido in še množica drugih z nenavadnimi imeni kot so muay thai, capoiera, MMA itd.. Številčnost in vedno večja raznovrstnost ponudbe in pojmov raste. A to nič ne pripomore k temu, da bi si ustvarili jasnejšo sliko o pomenu in vsestranskih koristih borilskega treninga.

Kaj vse trening posameznih borilnih disciplin obsega, je zadosti opisano v tekoči literaturi oz. danes že kar na internetu. Informirajmo torej se kar najbolj izčrpno, da se ne bomo odločali na pamet ali podlegli vplivu reklame. Predvsem ne podlegajmo vtisom prikazov K1, “cage rage” in podobnih komercializiranih bojev na TV, ki posredujejo precej omejeno, občasno celo banalizirano (lahko bi rekli vulgarizirano), odbijajočo podobo o borilnih športih. Tudi ne nasedajmo samohvalnicam o prednostih posameznih borilnih disciplin vsled neke geografske oz. kulturno-zgodovinske eksotike ali/in filozofsko-religiozne ezoterike. Starost, neka tradicija, legendarni izvor ali morda celo popularnost neke discipline sami po sebi ne dajejo prav nobenega zagotovila za kakovost njenih trenažnih oz. rekreativnih učinkov. Tako kot ostali športi je tudi borilni trening podrejen pač za vse istim in vedno veljavnim naravnim biomehaničnim zakonitostim in didaktičcm načelom. V nadaljnih poglavjih so na kratko in pregledno predstavljene skupne značilnosti in osnovne razdelitve ter medsebojne raznolikostit borilnih športov.

3. Od bojnih veščin do borilnih športov

Borilni športi so se razvili iz regionalno različnih bojnih, predvsem dvo-bojnih veščin, torej iz spretnosti boja mož na moža, kar je bil stoletja oz. kar tisočletja eden od pomembnih pogojev za preživetje, nekdanje »življenjsko zavarovanje«. Razne zgodovinske oblike dvobojevanja so služile preverjanju osebne borilne sposobnosti (urjenje za primer dejanskih spopadov), vezale pa so se tudi na druge motive, kot je npr. osebno uveljavljanje (dvoboji iz časti), kulturni in religiozni rituali (npr. božje sodbe ali pa napr. iniciacije, to je, sprejem mladostnikov med bojevnike), pa tudi kot senzacija in zabava (npr. gladiatorski boji ali viteški turnirji), kar predstavlja zasnove današnjih mnogovrstnih borilnih športov. V vseh zgodovinskih obdobjih in na vseh kontinentih so se uveljavili različni borilni sistemi in nekateri so se sčasoma preobrazili iz borilnih veščin v borilne športe. Pri tem so poleg borilno usmerjenih spretnosti postali merodajni ali gojenje tradicij in/ali vzgojni vidiki, ali pa športno tekmovanje.

4. Značilnost borilnih športov

Medtem ko gre v borilnih veščinah za zmago za vsako ceno (v skrajnem primeru tudi s smrtnim izidom), veljajo v borilnih športih pravila, ki varujejo udeležence tako pred telesnimi poškodbami kot tudi njihovo osebno integriteto. Na ta način se lahko spopademo smelo in neizprosno (bistvo boja) ne da bi pri tem poškodovali ali ponižali nasprotnika (meja športnosti). S športnimi pravili postane tveganje v boju predvidljivo, medtem ko ostajajo karakteristike boja  ohranjene; v telesnem spopadu z nasprotnikom le-tega skušamo onemogočiti z izvedbo ustreznih borilnih akcij in pri tem hkrati ohraniti svojo nedotakljivost. Ves čas moramo biti na preži, predvidevati spreminjajoči se nasprotnikov namen in vrsto akcije, temu prilagajati lastno strategijo in izrabiti vsako priložnost za bliskovito in učinkovito ukrepanje. Podobno prilagajanje akcij negotovemu, spreminjajočemu se trenutnemu stanju je merodajno le še v športnih igrah, a samo pri borilnih športih gre tudi za medsebojno neposredno telesno ogroženost in tveganje. Predmet (orožje) napadov v športnih igrah je žoga in cilj mreža ali polje nasprotnika, v borilnih športih pa sta nasprotnika sama predmet (orožje) in cilj napadov.

5. Športno borilni trening

A – Borilna spretnost

Borilni trening obsega predvsem učenje in urjenje izbranega sistema borilne spretnosti, tehnično od grobe preko fine (kombinatorna skladnost) in taktično do variabilno razpoložljive motorike (situativna prilagodljivost). To je postopen trenažni proces, od spoznavanja novih, neobičajnih gibov in njihovih povezav, preko njihovega usvajanja ter utrjevanja vse do njihove avtomatizacije, to je do nezavedne a kombinatorno in situativno učinkovite senso-motorične izvedbe. Kako hitro neko borilno spretnost usvojimo do zadovoljivo uporabne ravni, je odvisno predvsem od

  1. specifičnosti izbrane borilne discipline,
  2. obsega in urejenosti njenega osnovnega borilnega repertorja
  3. trenažne metodike in didaktičnega stopnjevanja zahtev,

v največji možni meri pa od pripravljenosti vsakega posameznika na časovni vložek ter umski, čustveni in telesni napor za dosežek učinka treninga.

Pri tem imajo v začetku trenažno v drugih disciplinah že izkušeni ter naravno talentirani nekaj primerjalne prednosti, ki pa se sčasoma izgubi.

Uvod v borilne vaje v vseh disciplinah tvorijo ogrevanje in raztezanje, to je aktiviranje mišičevja celotnega telesa. Enako se treningi končajo s splošnimi kondicijskimi vajami za moč in izdržljivost ter se zaključijo s pomiritvenimi dihalnimi vajami

B – Telesna in mentalna forma

Urjenje borilnih akcij (kombinatorno in situacijsko) že samo po sebi v zadovoljivi meri doprinese tudi k izboljšanju splošne telesne pripravljenosti, tj. kondicije:

  1. hitrosti,
  2. moči,
  3. zdržljivosti in
  4. elastičnosti.

V tem se sicer posamezne borilne discipline lahko precej razlikujejo med seboj, saj različen izbor tehnik pogojuje tudi različne poudarke na posameznih vidikih kondicije. Tudi pričnejo precej različno z dodatnimi periodičnimi treningi kondicije, potrebne za ustrezno tekmovalno formo. Vse pa imajo kondicijske vaje več ali manj obsežno vgrajene v ogrevalne in zaključne dele treninga.

Enako velja tudi za duševno pripravo (mentalni trening) na čustvene in intelektualne zahteve borilnih preizkusov. A to ima praviloma v vseh borilnih disciplinah hkrati in predvsem na daljši rok tudi trajne in celovite (samo)vzgojne učinke, kot sledi.

C – Vzgojni vidik

Borilni športi so vsled svojih posebnosti odlična šola za oblikovanje značaja. Neposredni telesni spopad dveh nasprotnikov je hkrati tudi spopad dveh osebnosti, kar zahteva intelektualne in čustvene napore, ki jih praviloma v drugih športih ni v toliki meri. Potrebna je skrajna odločnost, doslednost, obvladanje strahu in sposobnost delovanja pod največjim stresom (grožnja poškodbe oz. izgube pozitivne samopodobe) hkrati pa tudi visoka prisotnost duha, koncentracija, previdnost, pazljivost in pozornost za podrobnosti, pri tem pa notranji mir in kar največja mera samoobvladovanja ter nečustvenega »fair« odnosa do nasprotnika. Kdor se redno in zadosti dolgo udeležuje borilno usmerjenih treningov in se tudi preizkuša v športnih oblikah dvobojev, pridobiva na moči volje, vztrajnosti, potrpežljivosti, treznosti ocenjevanja lastnih in nasprotnikovih možnosti ter predvsem na samozaupanju. Hkrati se nauči, da lahko tudi umirjanje situacije ali umik ustvarja prednost in se zato ne pusti izzvati v tvegana dejanja. Prav tako pridobi na čustveni trdnosti, tako da ga ni zlahka spraviti iz tira: ob grožnjah ostane miren in zbran (saj se zaveda svojih prednosti), po zmagah ne postane domišljav, po porazih pa se ne preda malodušju, ampak jih koristi kot poučne izkušnje. Vse to so osebnostne odlike, ki pridejo prav tudi sicer pri reševanju mnogih življenjskih situacij in poklicnih zagat. Razen tega kažejo izkušnje, da, kdor trenira nek borilni šport, doživlja mnogo manj telesnih ali verbalnih napadov izven športne arene – spremeni se celotna drža in govorica telesa, ki nadležnežem in nasilnežem sporoča, naj raje opustijo svoje namene.

6. Nasilništvo in borilni športi

Pomisleki, da morda gojijo borilne športe tisti, ki so nagnjeni k nasilju, se niso nikoli izkazali za utemeljene. Nasilniki si sicer želijo izboljšati svoje telesne bojne sposobnosti. A praviloma, če že zaidejo s takimi nameni k borilnim športom, zanje prezahtevne treninge kmalu opustijo. Mnogo lažje jim je uporabiti bokser, nož ali pištolo kot pa se leta dolgo disciplinirano naprezati na treningu. Izjeme to le potrjujejo, saj kdor ostane v katerem od borilnih športov, razvije skozi vztrajen trening novo samopodobo in pozitivne značajske poteze ter izgubi potrebo po nasilniškem nastopaštvu.

Trening katerekoli borilne discipline daje zadosti priložnosti za sproščanje odvečne  energije in preizkušanje samega sebe v športnih okvirjih. Po napornem treningu se človeku enostavno ne zdi niti vredno, da bi reagiral na kakšno izzivanje izven telovadnice. Nivo razdražljivosti se znižuje vzporedno z večanjem samozaupanja, to je zavesti o lastni bojni pripravljenosti. Tako je splošno znano, da kolikor dlje kdo trenira katero od borilnih disciplin, toliko manj je verjetnosti, da se bo zapletal v spopade izven športne arene.

7. Športni boj kot preizkus in samopreverba

Znano je, da se zanimanje za udeležbo v športnih bojih razvije šele sčasoma, ko vsakdo sam sprevidi, da je tako preizkušanje nujni sestavni del vsakega učinkovitega borilnega treninga. Brez športno-borilnega preizkusa – to zadeva vse trenažne stopnje in zvrsti, ne samo usmerjeno-tekmovalne – ni mogoče ugotoviti učinka borilnega treninga. Tako nas npr. sicer kondicijsko zelo koristna aerobika, tudi tista, ki vključuje borilnim podobne gibe in nosi kakšno bojevito zveneče ime, ne more pripraviti na primer dejanskega silobrana – ne tehnično (glej zgoraj kombinatorno pripravljenost), ne taktično (glej zgoraj situativno variabilno razpoložljivost), ne mentalno (pravilno dojemanje in anticipiranje). Borilno učenje brez športno-borilnih preizkusov je tako, kot bi se hoteli naučili plavati na suhem ali se učili voziti kolo brez kolesa.

Vsakdo, ki začne s kakšnim športno-borilnim treningom, želi v prvi vrsti doseči neko zadostno gibalno izurjenost, učinkovito v silobranu. Športni boji (tudi v trenažnih oblikah kot sparingi) so sicer le večji ali manjši približek dejanskim telesnim spopadom, a tudi za rekreativce, ki niso usmerjeni v tekmovanja, edina trenažna možnost samopreverbe. Vsebujejo jih številne znane in manj znane borilne discipline, vsaka po svojem posebnem namenu. Da bi se znašli v množični ponudbi, jih razdelimo po njihovih glavnih značilnostih.

8. Goloroki in »polnoroki« boji

Najprej je tu razlikovati med golorokim in »polnorokim« borjenjem. Slednje pomeni rokovanje s priročnimi sredstvi kot so palice, cepci, verige in še cela vrsta orodij, ki lahko služijo kot orožje, in seveda tudi z različnimi hladnimi orožji kot so raznovrstne sablje in meči, helebarde, sulice itd. A za gojenje teh v mnogočem privlačnih in tudi rekreacijsko koristnih disciplin glavna motivacija verjetno ni samoobramba, saj je njihova dejanska uporabnost omejena. Do dejanskih napadov ali groženj napadov prihaja namreč nepričakovano, kjerkoli. Če imamo takrat pri roki nekaj našemu vadbenemu orožju sorodnega, se izkažejo »polne roke« seveda za zelo učinkovite. A ker ne hodimo okrog s sabljami, cepci, verigami itd., se na takšno ugodno naključje ne moremo zanesti; zares zanesljiva priprava na samoobrambo je le tisto, kar znamo opraviti z golimi rokami (in ev. še nogami). Kar seveda ne izključuje, da v sili potem ne bi znali uporabiti karkoli priročnega (palice, stola, aktivke, plašča itd.) za samoobrambo.  Ravno nasprotno: kar se naučimo opraviti z golo roko znamo hitro prilagoditi tudi na “polno roko”, če je za to priložnost. Obratna možnost je mnogo manj verjetna.

9. Tri skupine golorokih disciplin

Za goloroko borjenje imamo res veliko izbiro, saj se lahko odločamo najprej med dvema velikima skupina borilnih disciplin: med (1) oprijemalnimi (grapplers) in (2) udarjalnimi (strikers), oz še tretjo, (3) univerzalno skupino, ki obsega oba navedena načina borjenja. Specializacija je jasna iz imen in nam pomaga obdržati pregled nad sicer množico borilnih disciplin.

  1. V oprijemalni skupini so najbolj znane rokoborba (grško-rimska) in judo pa tudi aikido (obe japonski, a slednja ne pozna športnega preizkusa), danes tudi capoiera (brazilska) itd.
  2. V udarjalni skupini so boks (angleška), karate (japonska), taekwondo (korejska), kungfu (pravilno: wushu oz. chuanfa, kitajska), kikboks (ameriško-evropska), savate (francoska), muay-thai (tajska) itd.
  3. V univerzalni skupini pa so poleg nastarejša pri nas znane japonske  discipline ju-jutsu (izvorno japonska, danes z različnimi inačicami tega imena) tudi sumo (najstarejša japonska), hapkido (korejska), vale tudo (brazilska), krav maga (izraelska vojaška) in še cela vrsta drugih. Posebej je opozoriti, da iz TV  znani  K1, MMA, UCF, cage rage itd. niso neke nove borilne discipline, ampak le različni tekmovalni sistemi (profitnih podjetij, kar se ne izpostavlja), v katerem lahko nastopijo različne goloroke borilne discipline – a ti sistemi zagotovo niso zanimivi za rekreativce

10. Posebnosti oprijemalnih disciplin

Oprijemalne discipline imajo prednost, da se jih izvajamo v neposrednem telesnem stiku s partnerjem, s katerim se »spoprijemamo« na dogovorjene načine. Učimo se jih torej taktilno (skozi dotik in oprijem) ter kinestetično (notranji občutek položaja telesa), kar je najbolj učinkovit način učenja kompleksnih gibov.  Tako namreč lahko uspešnost in s tem pravilnost svojih metov, vzvodov, davljenj ali lastnih padcev neposredno preverjamo in sproti koordinacijsko izboljšujemo. Tudi kondicijsko v tem načinu treninga hitro pridobivamo, saj moramo imeti partnerja ves čas pod telesnim nadzorom, tako kot tudi on nas, kar pomeni stalen telesni napor menjajoče se intenzivnosti in smeri in s tem prirastek moči in vzdržljivosti.

Je pa treba posvariti pred napačno razlago, da je oprijemalno borjenje »mehko«, kot se ga na splošno označuje. Davljena, vzvodi (prijemi za lomljenje in izpahe) kot tudi meti imajo in morajo imeti precej »trd« učinek na telo, posebej, če partner presliši naš stop-znak ali pa ne pademo dovolj spretno. Mehke so tu le blazine, ki blažijo učinek padcev. A žal je prav to hkrati tudi slaba stran za naš osnovni, to je, samoobrambni namen: izven telovadnice je namreč talna površina večinoma trda (napr. pločnik) ali celo polna nevarnih ostrih izboklin (neraven kamnit itd. teren), na kar nas pa tovrstni trening ne navaja.

Prav tako (vsaj pri judu, ki je pri nas najbolj razširjen) manjka spretnost prestrezanja, speljav oz. blokiranja udarcev, ki so sicer najčešča in najnevarnejša vrsta nasilniških napadov. Pri drugih (npr. aikido) pa pogrešamo bistvo, to je športno borilne dvo-boje kot preizkusi sposobnosti prilagajanja negotovim in tveganim situacijam.

11. Delitev udarjalnih disciplin

Udarjalne discipline se delijo naprej na dve glavni skupini: (1) kontaktne in (2) nekontaktne.

  1. V kontaktnih disciplinah kot so boks, kikboks, taekwondo, muay-thai itd. so udarci (in brce) resnični, zato so nujni neki ščitniki, vsaj za udarjalne površine (pesti in ev. tudi narte), oziroma tudi za ciljne površine (za glavo in telo ter mednožje).
  2. Med nekontaktnimi udarjalnimi disciplinami, kjer ne sme priti do dejanskih zadetkov, prednjači po popularnosti karate, sem pa spadajo le deloma npr. tudi  kungfu/wushu, capoiera itn.

12. Posebnosti kontaktnih disciplin

Prednost kontaktnih disciplin za namene samoobrambe je, da so že v trenažnih bojih zadetki resnični. Velik del treninga predstavlja sparing s partnerjem, torej dejansko reševanje izbranih borilnih situacij. Skrajni energetski učinek udarcev/brc trenažno povečujemo in preverjamo seveda posebej, to je, z udarjanjem/brcanjem v vrečo ali priročne blazine. Tak trening relativno hitro usposablja za tekmovalno športno borbo – hitro se izkažejo uspešne tehnične in taktične posebnosti posameznika ob hkratnem izjemnem prirastu moči, vzdržljivosti in hitrosti oz. eksplozivnosti (tudi rekreacijska kvaliteta). Pomembna pridobitev je tudi “desenzibilizacija”, to je, zmanjševanje telesne in čustvene občutljivosti za prejete udarce . To je poleg fizične kondicije dodatna odlika vseh kontaktnih borilnih športov in njihova velika prednost v samoobrambi! Tako se »navadimo« nadaljevati boj tudi, če smo že »natolčeni« ali celo poškodovani. A to velja le za zadetke v telo, ne pa tudi v glavo.

Navajenost na dejansko udarjanje/brcanje pa lahko ima v primeru silobrana tudi svoje slabosti. Dejanske udarce/brce smo namreč dobro natrenirali samo z zaščitenimi pestmi (in narti), zanesemo se na skrivanje glave za velikimi rokavicami, manj smo se navadili izogniti se udarcem ali jih speljevati, saj se zanašamo na ščitnike za telo in glavo, itd. V možnih realnih primerih ogroženosti pa nimamo ščitnikov in tako izgubimo del  natrenirane taktilne in kinestetične orientacije. Borilna drža, udarci in brce, predvsem pa zadetki, se namreč brez ščitnikov občutijo precej drugače, kot smo tega skozi trening z njimi vajeni. Tako je možno, da takrat, ko bi jo najbolj potrebovali, v nekem nepričakovenem silobranu, naša trdo prigarana akcijska samodejnost ne pride do polne veljave.

Kontaktne discipline imajo še to slabost, da so precej tvegane za osebe, ki uporabljajo glavo kot delovno sredstvo, torej za vse šolarje, študente, »bele ovratnike«, akademske poklice itd. Namreč, cilj treninga dejanskih udarcev/brc je povzročitev poškodb, ki jih ščitniki sicer omilijo, a ne morejo jih preprečiti. Tako vsak zadetek v glavo, med treningom ali preizkusom, povzroči nek pretres možgan (evtl. ščitnik za glavo le omejuje možnosti zloma obraznih kosti), kar pomeni odmiranje možganskih celic in s tem motnjo miselnih procesov za krajši ali daljši čas. Žal ni načina, kako bi lahko s treningom ali kako drugače zmanjšali občutljivost glave na polne zadetke. Kontaktne discipline torej lahko goji le nekdo, ki mu ev. poškodba glave, posebej še pretres možgan, in posledično bolniška, ne vplivajo na njegovo poklicno kariero, ki mu je torej borjenje poklic (profesionalni športniki, policisti, vojaki), oz. le tisti, ki to tveganje zavestno vzame v zakup.

13. Posebnosti ne-kontaktnih disciplin

V nekontaktnih udarjalnih disciplinah, torej vsekakor v karateju, te nevarnosti skorajda ni. Morebitni dejanski zadetki (s polnim impaktom) so tu lahko le posledice nesporazumov, nikoli cilj. Udarci in brce se izvajajo sicer z vso močjo, a le »tik do«, oz. z nadzorovanim dotikom.

Večji del treninga sestavlja kombinatorno učenje sklopov udarcev in brc, kjer gre za kar se da natančno in obenem kar se da hitro in eksplozivno izvedbo. To se izvaja brez partnerja, torej v idealnih pogojih, zato se zahteva tudi idealna izvedba. Obenem je izbor in obseg izvajanih tehnik precej obširen, kar na daljši rok občutno izboljšuje koordinacijo (trajno skladnost in natančnost gibov itd.). To je zelo pomemben rekreacijski vidik, saj brez ustreznega treninga motorična koordinacija z leti slabi. Obvladanje borilnih tehnik se preizkuša skozi demonstracijo form (modernizirane jap. kate): to so predpisana zaporedja napadov in obramb, ki se izvajajo proti večim namišljenim nasprotnikom.

Taktična »variabilna razpoložljivost« naučenih tehnik pa se vadi situacijsko, to je, s partnerji v izbranih tipičnih borilnih situacijah (sparingih), kar se nadaljuje v športno borbo (jap. kumite ali tatakai). Pri tem se uporabljajo tudi najnujnejši ščitniki (za zobe, mednožje, prsi, pesti, in ev. za nart), ki pa služijo le kot dodatna zaščita pred nenamernimi zadetki. Varnost je vedno na prvem mestu.

Moč posamičnih udarcev se preizkuša z golorokim lomljenjem desk, kamnov, strešnikov in opek, ne na partnerjih. Še dandanes predstavlja tak preizkus veliko privlačnost tudi za rekreativce – prva razbita deska ali kamen sta kot nekakšen »zvočni zid«, ki ga prebijemo na poti k večjemu samozaupanju.

O ugodnem rekreacijskem učinku na telesno pa tudi duševno kondicijo smo že govorili (glej zgoraj, tudi vzgojni vidik), posebej še v kombinaciji s fitness vajami, s katerimi se uvajajo in zaključujejo redni treningi.

Navidezna slabost nekontantne borbe – da dovoljuje le zadetek z dotikom in vsled tega ni čisto »ta prava« ter naj bi bila zato manj uporabna v praksi – pa je pravzaprav v resničnem spopadu prednost. Kdor zna pravi čas zaustaviti udarec, bo znal svoj namenoma dejanski zadetek po potrebi tudi dovolj natančno odmeriti, da bo zadostoval za preprečitev ali zaustavitev protipravnega napada, ne da bi nasilnika pri tem poškodoval (ali vsaj ne bolj kot je to neizogibno potrebno). S tem je manj možnosti, da prekoračimo silobran in tako pravno gledano sami postanemo napadalci. Gre torej za največjo možno varnost in fair-play tudi v dejanskem spopadu!

14. Značilnosti univerzalnih disciplin

Ostanejo še discipline, ki povezujejo oprijemanje in udarjanje. Tu najbolj izstopa ju-jutsu, ena najbolj razširjenih univerzalnih disciplin. Iz nje izhaja cela vrsta sorodnih sistemov po katerih se usposabljajo razne policije in specialci po svetu za zakonito uporabo skrajne sile. Večina univerzalnih disciplin vsebuje pač »hard combat«, torej kontaktne tehnike z realnimi udarci, brcami, lomljenji, davljeni in meti. Prav ta realnost, ki sicer te discipline odlikuje kot učinkovite in primerne za profesionalce, pa je za rekreativce vsled visokega tveganja in nevarnosti poškodb zelo vprašljiva. Rekreacijsko nas lahko zanimajo le športne variante ju-jutsa in drugih sinteznih inačic, ne glede na njihov regionalni izvor. Njihova tehnična in taktična vseobsežnost omogoča res univerzalno pripravo na dejansko borbo. A hkrati je to tudi slabost, saj je obseg res ogromen, komajda obvladljiv. Tudi športna pravila ju-jutsu borbe so v stalnem spreminjanju (iskanju), saj je varnost pri dejansko učinkovitih »hard« tehnikah zelo težko zagotoviti. Zato podobno kot kontaktne discipline tudi večino univerzalnih discplin gojijo večinoma profesionalci (policija, vojska, profesionalni športniki) in je tu rekreativno treniranje bolj izjema (z zavestnim tveganjem) kot pravilo.

15. Zaključek

Ob izbiri za nekoga “ta prave” borilne discipline pa je poleg njene vsebinske ustreznosti treba upoštevati tudi čisto konkretne danosti, saj so tudi znotraj posameznih disciplin možne velike razlike med posameznimi klubi. Pomembni dejavniki pri izbiri so:

  1. dostopnost oz. lokacija telovadnice kluba
  2. osebnost ter pedagoška in didaktična kompetentnost trenerja (ev. slavni tekmovalec je lahko ni pa nujno tudi dober trener) pa tudi
  3. urnik treningov in letni program kluba, in ne nazadnje tudi
  4. splošno vzdušje ter medsebojni odnosi (skupinska dinamika) v izbranem klubu.

Katere discipline so bolj ali manj primerne za otroke (zlasti osnovnošolske) smo pojasnili že v članku »Trikrat preveriti – potem vpisati« (Polet, 23.9.2004, glej tu Otroška borilna šola). Tu naj le ponovno izpostavimo predvsem velike prednosti otroške šole juda kot vstopnih vrat v svet borilnih športov nasploh.

Mladostnikom in mladostnicam najbolj ustrezajo borilne discipline, ki obsegajo tudi tekmovalne boje. Pri izbiri bo odločala seveda osebna nagnjenost do tega ali onega načina borjenja, a v ospredju pa naj bo varnost oz. faktor tveganja na treningu in tekmovanjih. Predvsem dekleta, ki se v zadnjih letih vse češče odločajo za borilno usposabljanje, naj pri tem presojajo razumsko, da ne doživijo nepotrebnih razočaranj vsled poškodb (predvsem po dejanskih zadetkih v glavo), ki jih lahko tudi za vedno odvrnejo od borilnih športov ali jim celo negativno vplivajo na poklicno pot.

Večina borilnih disciplin, posebej še nekontaktne, ima za starejše posebno prednost: lahko jih namreč gojimo doživljenjsko. Celo pričnemo lahko precej pozno. Seveda bo takrat varnost pred poškodbami še bolj kot prej na prvem mestu, kar zmanjša pomen borilnega preizkusa kot kriterija za izbor primerne discipline. Za odrasle, moške in ženske, pridejo v poštev predvsem tiste discipline, kjer športno-borilni preizkus ni pogoj za napredovanje v zahtevnejše stopnje, in kjer seveda tudi na treningu ni dejanskih zadetkov (izvzeti so zopet profesionalci kot tudi športniki in športnice, ki gojijo izbrano borilno disciplino že od mladih let dalje). Izboljševanje koordinacije in splošne kondicije ter s tem ohranjanje zdravja in prožnosti duha dobi z leti mnogo večji pomen kot preverjanje dosežene borilne usposobljenosti predvsem za začetnike in začetnice v zrelih letih.

 

x Iz starih albumov

Iz starih albumov (preimonvan v Spominski album, programsko preurejen)

 

7104_RJ Maj 1971. Dr. R. Jakhel v standardnem shitoryu gardu. Posneto na Petričku pri Celju pred njegovim odhodom na doktorski študij v Aachen, Nemčija.Takole smo nekoč stali v standardni predborilni drži ali guardu. Predborilna drža ima dve funkciji hkrati:(a) napadalno: omogočiti mora kar najhitrejši štart v napad, ko se za to pokaže prilika, (to je,  ko se nam nasprotnik dovolj približa in ob tem ne pokriva (čuva) svojih vitalnih točk oz. tega v med našim napadom ne more uspešno izvesti).(b) obrambno: omogočiti mora kar najučinkovitejše pokrivanje (čuvanje) lastnih vitalnih točk z rokami in stransko držo telesa, za primer, da smo sami napadeni.
7105_leteca10 Maj 1971. Ena najuspešnejših izvedb leteče stranske brce 10 (jap. yoko geri), posneta na Petričku pri Celju. Izvaja dr. Rudolf Jakhel, takratni absolutni zvezni viceprvak, prvi Slovenec zvezni reprezentant in tretji z jugoslovansko ekipo na Evropskem karate prvenstvu v Parizu, marca 1971.
6808_pionirjiCE Avgust 1969. Začetki začetkov. Celjani na prvi Budokai poletni šoli v Medulinu. Prvi trije v vrsti so pionirji celjskega in slovenskega karateja:

  • Vinko Gobec, (prvi z leve) soustanovitelj Karate kluba Celje februarja 1969, danes mojster III. dan in do nedavna državni karate sodnik,
  • Anton Maruša, (drugi z leve) danes nosilec mojstrske stopnje VI. dan in bivši zastopnik tradicionalnega karate stila Kofukan (japonsko: staroverska hiša) v Sloveniji
  • dr. Rudolf Jakhel, (tretji z leve) se je pridružil celjskemu klubu po povratku iz Stuttgarta, kjer je jeseni 1968 pričel s treningom karateja. Danes je mojster IX. dan in nosilec mednarodnega raziskovalno-razvojnega projekta “Racionalizacija v karate športu”, ki ga je začel 1971 na institutu za sport aachenske univerze..
 7108_CEekipaMedulin71  1971. Celjska regionalna vrsta na poletni šoli v Medulinu. Od desne proti levi:

  • Dr. Rudolf Jakhel, takratni vodja celjskega kluba in regije, ustanovitelj ali soustanovitelj vseh takratnih klubov v celjski regiji, oz. do 1978 skupno 37-ih klubov po Sloveniji
  • Toni Špiljak, kasnejši favorit v full contact karateju in trener karate kluba Slavko Šlander v Celju
  • Marjan Biderman, soustanovitelj karate kluba Rimske toplice
  • Vlado Paradižnik, sprva član celjskega kluba, danes vodja Sankukai Slovenija
  • Marjan Deržek, soustanovitelj Društva za borilne veščine Ljubljana
  • Lojze Pižmoht (sedmi), soustanovitelj karate kluba Zagorje in Hrastnik
7108_jutranjaKata 1971. Scena iz ene od tradicionalnih katna poletni šoli v Medulinu. Izvaja dr. R. Jakhel.Že kmalu po začetku uvajanja racionalizacije vsebin in metode karate treninga, spodbujenih po opazovanju evropske karate elite (glej spodaj komentar k slika z EP), smo preverili tudi športno-borilno ustreznost do takrat obveznih kat in ugotovili, da ne vsebujo taktičnih komponent, to je, ne navajajo na prilagajanje na menjajoče se borilne situacije. Tudi ne vsebujejo za športno borbo sprejemljivih tehnik in je torej za borce in borke njihov trening “kontraproduktiven”, to je, moti pripravo na športne boje. Na drugi strani pa je posebna namenska komisija nemške karate zveza že ugotovila, da kate ne dajejo primerne osnove niti za sistemsko oblikovanje samoobrambnega treninga. Danes namesto kat izvajamo “forme”, ki jih sestavljajo športne tehnike z nekaj veznimi vložki za realno borbo.
Marec 1971. Razgovor na Pigallu, med Evropskim karate prvenstvom v Parizu.Od leve proti desni:

  • Yoshinao Nanbu (ustanovitelj stila Sankukai s sedežem v Evreuxu, Francija, danes vodja stila Nanbudo)
  • Žarko Modrič (mojster karateja in dopisnik revije Black belt, Zagreb)
  • dr. Rudolf Jakhel (takrat zvezni viceprvak in državni reprezentant, Celje)
  • Stane Iskra (iniciator karateja in prvi karate mojster v Sloveniji, Krško)
  • dr. Emin Topič (vodja Budokai centra, Zagreb)
7104EM_zNanbujem
 7104EM_3.medalja Marec 1971. Dr. R. Jakhel prejema bronasto medaljo kot član jugoslovanske reprezentance, ki je osvojila 3. mesto na Evropskem karate prvenstvu EKU, marca v Parizu.Na tem prvenstvu se je R.Jakhel zbližal z reprezentatni nemške zvezne vrste, ki so ga vsled njegovega svojstvenega povezovanja napadov v neprekinjene nize klicali kar “Die Lokomotive aus Jugoslawien”. Kmalu po prihodu v Aachen na doktorski študij je R. Jakhel postal posebni svetovalec tehnične komisije takratne uradne nemške karate zveze (dve leti je dejansko bil  v.d. zveznega trenerja) in je vodil nekaj seminarjev s člani nemške zvezne reprezentance.
7203EM_Gruss-Valera 1972. Z Evropskega karate prvenstva EKU, Brüssel. Borita se večkratna evropska šampiona Gilbert Gruss in Dominik Valera.Fotograf Žarko Modrič, sicer dopisnik Black Belta, je ujel odličen trenutek, ko je Valera izkoristil Grussovo napako, ki vsled napačne drže ni mogel uporabiti vodilne leve roke za zaščito med izvajajočo brco in se je s tem “odprl”. To pa je zelo dober primer taktičnega momenta, TM, kot ga je analiziral dr. Jakhel v svoji knjigi “Moderni športni karate” (Wuppertal, 1989, slovenski prevod: Fakulteta za šport, 1994, glej tu Naša knjiga). Za odkritje odločilnega pomena, strukture, anticipacije in izkoristka TM se ima avtor zahvaliti prav opazovanju vrste vrhunskih evropksih borcev na EP 1971 in 1972, kot tudi na meških zveznih prvenstvih, kjer je večinoma sodeloval kot vrhovni sodnik.
 1972. Dr. R. Jakhel začenja kontro 2Ana enem od regionalnih turnirjev v Istri. Nasprotnik je sredi neuspelega napada z nogo, “odprt” in v labilnem položaju, torej v stanju zmanjšane sposobnosti za akcijo.Dobro je vidno naravno, obramesko napenjaje roke za udarec, ki ga praviloma uporabljajo karate borci in borke ne glede na svoj stil. Na bok, kot to predpisuje večina tkim. tradicionalnih stilov, praviloma potegnejo udarno roko šele po napadu, da ustrežejo pričakovanjem sodnikov.
1977. Karl Tramšek-Skrabl v nastavku kontre z 2A. Nasprotnik je v skoraj popolnoma nezmožen za kakršnokli akcijo. Tudi tu je dobro vidno naravno napenjanje roke za vbodni udarec in izkoristen nastalega taktičnega momenta.
 1991. Žalčan Gulič je v kontri 1Bna Univerzitetnem pokalu v Aachenu.Napadalec Guido iz Aachena se med brco, ki se ji je Gulič z naklonom umkanil, dobro pokriva in je z zaščitno roko kontro preprečil.
 1998. Ujet taktični moment z bič-udarec z roko, izvaja Žiga Jakhelna prednovoletnem turnirju v Ljubljani.Zaradi specifičnosti nepričakovanega bič-udarca ter tudi razlike v velikosti nasprotniku Simonu Casermanu ni uspelo preprečiti te kontre.
9105_Kidas-Cimperman 1991. Z Univerzitetnega pokala v Aachenu. Georg Kidas, član aachenske ekipe, je odlično izkoristil TM, ko se je njegov nasprotnik, Polzelčan Brane Cimperman (sicer večkratni republiški in zvezni prvak), med svojim poskusom napada popolnoma odprl, s tem kot je odmaknil levo zaščitno roko.TM označuje situacijo, ko je nasprotnik v stanju zmanjšane sposobnosti za akcijo  oz. za spremembo akcije, ki je že v teku (ZSA), napadalec pa je na pravi razdalji in telesni drži za izvedeni napad.

99TM-1_Gali2DK

1972. Z ene od regionalnih tekem. Eden najuspešnejših Žalčanov, mojster Jože Hudovernik – Gali, je izkoristil realtivno dolgo trajajoči TM, ki nastane vsakokrat med potekom napada nasprotnika, ko mora le-ta hkrati premagati razdaljo in izvajati zamah ter izstrelitev napada. Gali je pravilno anticipiral vrsto in trenutek napada ter uspel.Anticipacija, to je, predvidevanje nastanka TM je osnova vsakega uspešnega borjenja. Glavni del te sposobnosti je prirojen, dodatno pa se razvije skozi borilne izkušnje ki jih dopolnjuje načrten taktični trening, ko se predelujejo posamezne, v športni borbi pojavljajoče se situacije. Prav taktični trening je tisti del treninga, kjer postanejo stilske razlike popolnoma nepomembne.
1970. Dr. Jakhel v napadu s krožno brco 7A. Budokai Pokal Obala.
  1976. Prvi vsestilski trenerski seminar v Tacnu, pred tablo razlaga dr. Jakhel.
1976. Prvi vsestilski trenerski seminar v Tacnu, o organizaciji Fakultete za šport. Udeležili so se ga vsi vidni predstavniki in vodje takratnih karate smeri v Sloveniji: Tokuhisa Takahashi (stoji tretji z desne) za shotokan, Vlado Paradižnik (stoji peti z leve) za Budokai, dr. Janez Rojšek za Uechiryu in dr. Rudolf Jakhel za Jugokai.Prvi slovenski mojster Stane Iskra (čepi drugi z leve) je takrat sodeloval v Razvojni skupnosti Jugokai.
1977. Elita razvojne skupnosti Jugokai:

  • dr. Rudolf Jakhel, takrat 4. dan, Celje – Ljubljana – San Francisco
  • Toni Maruša, takrat 3. dan, Železničar Maribor (danes ex-vodja Kofukan Slovenija)
  • Karl Tramšek, takrat 2. dan, Celje (danes vodja Shitoryu Švica)
  • Stane Čretnik, takrat 2. dan, Celje (danes Dynamik, Celje)
  • Franko Kenda, takrat 1. dan, Novo mesto (kasnejši zvezni prvak)
  • Zvone Vodni, takrat 1. dan, Prule Ljubljana (danes Nova Zelandija)
  • Slavica Markovič, takrat dan kandidatka, Prule Ljubljana
  • Jože Hudovernik – Gali, takrat dan kandidat, Žalec (kasnejši večkratni republiški reprezentant in prvak)
  • Slavko Žumer, takrat dan kandidat, Hudinja Celje
  • Fahri Mahalla, takrat dan kandidat, Uroševac/ Ferizaj, Kosovo (danes 8. dan MSKAI, Lausanne, trener 14x prvaka Švice, Fehmija Mahalla)
  • manjka še Silvo Marič, takrat 1. dan, Žalec (kasneje dolgoletni sekretar KZS)
 7708_JugokaiMojstri+Kandidati
7708_izpitnakomisija 1977. Izpitna komisija na poletni šoli v Rovinju. Stoji dr. Rudi Jakhel. Od izpitne komisije sta vidna le mojster Silvo Marič in mojstrski kandidat Jože Hudovernik.
7708_12-demo 1977. Demonstracija na poletni šoli v Rovinju.

Visoko povratno krožno brco 12 (ushiro mawashi geri) izvaja dr. R.Jakhel, asistira Karl Tramšek. V prvi vrsti so vidni Toni Maruša (skrajno levo), Jože Hudovernik (na sredini) in Fahri Mahalla (skrajno desno).

  1985. Eden od didaktničnih prikazov iz knjige dr. R. Jakhel, MODERNI ŠPORTNI KARATE. OSNOVE TEHNIKE IN TAKTIKE (Wuppertal 1989, slovenski prevod: Fakulteta za šport, 1994, glej tu Naša knjiga). Avtor izvaja visoko krožno brco 8 (mawashi geri). Ta napad z nogo (kot vsi ostali) pa se načelno vedno nadaljujejo v udarec z roko, to je kombinacijo.
 8807BB_AltMeisterMSKAI  1988. Vrsta mojstrovna MSKAI mednarodni poletni šoli v Aachenu:

  • dr. Rudi Jakhel, takrat 5. dan, Aachen, Nemčija
  • dr. Kostas Mavrommatis, takrat 3. dan, Aachen, Nemčija
  • Karl Tramšek Skrabl, takrat 3. dan, Visp, Švica
  • Ed Weber, takrat 3. dan, Haller, Luxemburg
  • dr. Rainer Huba, takrat 2. dan, Mainz, Nemčija
  • Brane Cimperman, takrat 2. dan, Žalec
8009_ZalecPriznanje 1990. Priznanje dr. Rudiju Jakhelu ob 15-letnici žalskega karate kluba. Ustanovil ga 1975 kasnejši dolgoletni vodja Silvo Marič na pobudo in z vsestransko organizacijsko in sistemsko podporo dr. R. Jakhela. Ob koncu 80-ih let je dr. Jakhel ponovno osebno spodbudil oživitev takrat skoraj že povsem zamrlega žalskega kluba. S pomočjo nekaj zaporednih MSKAI seminarjev v Žalcu in gostovanjem Žalčanov v Aachenu uspel ponovno aktivirati večino žalske stare elite, na čelu z Galijem in Branetom Cimpermanom, in jo dopolniti s podmladkom.
 1991. Jubilejni seminar MSKAI in Univerzitetni pokal v Aachenu. Skupinska slika nekdanjih Jugokai mojstrov.Stojijo od desne proti levi: Dr. R. Jakhel, Z. Strnad-Vodnik (Nova Zelandija), F. Kenda (Novo mesto), prof. F. Mahalla, K.Tramšek-Skrabl (oba Švica), E.Weber (Luxemburg), M. Gril (Novo mesto), B.Cimperman (Žalec), T.Kubička, dr. R. Huba (oba Nemčija). Klečijo od desne proti levi: B.Kobal, J.Gulič, N.Bikić (vsi Žalec), dr.M.Arnold (Nemčija), dr.K.Bdair (Jeruzalem), S.Nedić (Žalec), H.Lopatič, R.Markovič (oba Novo mesto), H.Fournell, A.Neufahrt (oba Nemčija), dr.A.Kontogeorgakos (Grčija)  9104_Ac-UniCup-
,
 9009_RJpodRinko 1992. Scena iz tradicionalne meditativne dihalne kate “ten sho” pod slapom Rinka, Savinjska dolina. Izvaja dr. R. Jakhel, med turnejo aachenske ekipe MSKAI po Sloveniji.
1992. Mojstra Srečo Jerovšek in Rado Krušič vodita masovno izvajanje forme Prima na mednarodni poletni šoli MSKAI v Svratki na Češkem. 9208_prihajamo
1994. Udeleženci mednarodne poletne šole MSKAI, v Letovicah na Češkem, 1994. Med njimi so tudi člani našega kluba. Čisto na desni v zadnji vrsti stoji Žiga Jakhel, soustanovitelj in dolgoletni vodja UKK.  9607_LetoviceKino

 

 

 

 

Za razvojne raziskave

Objavljeno v reviji Šport, Revija za teoretična in praktična vprašanja športa, Izd. OKS – Združenje športnih zvez in Fakulteta za šport v Ljubljani, XLIV-2/3-1996, str. 15-18. Revidirano 2012 in 2018.

Sporočilo tega članka je danes enako aktualno pred 20-imi leti. Leta 2012 je iz nekaj neodvisnih stilskih karate zvez in klubov nastala  nova, vse stile združujoča krovna Zveza karate organizacij Slovenije, ZKOS. Zveza z enakim imenom je obstajala sicer že 1976, ko se je takratna stilsko monopolna Karate zveza Slovenije, KZS, bila prisiljena pluralizirati in preimenovati v ZKOS. A ko se je 1992 preimenovala nazaj v KZS, je pričel tudi novi ciklus monopolizacije karateja, tokrat v obliki privatiziranja zveze in izigravanja osnovnih pravnih norm s strani povezane skupine funkcionarjev. Nova vsestilska ZKOS je alternativa temu negativnemu trendu, s tem pa tudi prekinja dolgoletni odklonilni odnos do transparentnosti in športno-znanstvenega pristopa v karateju.

Pozor, copyright! Brez avtorjevega pisnega privoljenja ni dovoljeno ne mehanično ne elektronsko niti kakšno drugačno presnemavanje, objavljanje ali razmnoževanje celotnega ali posameznih delov sledečega prispevka.

Dr. Rudolf Jakhel

PRAKTIČNI PRISTOP K RAZISKOVANJU V KARATEJU

Potreba po in pristop k razvojnemu raziskovanju v karate športu s stališča trenerja kot uporabnika.

Za športni karate je značilno, da je trenažni proces gledano v celoti še globoko zasidran v orientalskih tradicijah in se le z velikim zaostankom in sporadično prilagaja zahtevam sodobne karate športne borbe. Praktični pomen dosedanjih maloštevilnih kvantitativnih raziskav v tej smeri je bil neznaten. K načrtnemu izboljševanju didaktične zasnove bi bilo najprimerneje pristopiti tako, da bi izhajali iz prioritet dejanskih problemov trenažne prakse. Že če bi uspeli zajeti in urediti tovrstne izkušnje vodilnih slovenskih trenerjev in tekmovalcev/tekmovalk, bi se pokazali mnogi pozitivni učinki za slovenski karate šport.

Vsebina:

  1. Za večjo pozornost karate športu
  2. Razvojno stanje karateja
  3. Stališča do športnosti v karateju
  4. Samodejno reševanje problema
  5. Izhodišče raziskovanja
  6. Glavni raziskovalni sklopi
  7. Praktični pristop k raziskovanju karateja
  8. Pričakovani pozitivni učinki
  9. Pripombe
Prihajamo

Prizor z ene od mednarodnih poletnih šol Emeskai modernega športnega karateja v Svratki na Češkem.

1. Za večjo pozornost karate športu

Raziskava prof. Sobotke z dunajske univerze, ki ugotavlja splošno koristnost 50 izbranih športov glede na kriterije: telesno pripravljenost, varnost (pred poškodbami), zdravje in vpliv na okolje, je precej pretresla tudi pri nas ustaljene stereotipe o pozitivnih učinkih mnogih popularnih športov.(1) Škoda, da raziskava ni upoštevala tudi pri nas vedno bolj aktualnega kriterija koristnosti za osebno varnost v vsakodnevnem življenju, to je samoobrambne usposobljenosti oz. pripravljenosti na silobran. Splošno naraščanje nasilja po ulicah in šolah ta kriterij žal tudi pri nas močno postavlja v ospredje. (2) V tem primeru bi se namreč borilni športni, ki so že sedaj na splošno presenečenje uvrščeni v zgornjo polovico lestvice iz navedene raziskave, prebili med sam vrh družbeno najbolj koristnih športov.

Še posebej velja to za karate, ki naj bi po splošnem mnenju bil eden najnevarnejših športov, v tej tabeli pa je po kriteriju varnosti (glede na možnost poškodb) enak rokometu ali squashu in ga najdemo le stopnjo za atletiko, gimnastiko, košarko, odbojko, pešačenjem itd. Insiderje to seveda ne preseneča, saj se varnosti pred poškodbami v karate športu posveča največja skrb. S to raziskavo smo prvikrat dobili objektivno osnovo za ugotovitev, da spada karate med športe, ki si zaslužijo mnogo večjo medijsko pozornost in višjo institucionalno prioriteto kot doslej.(3) To seveda zadeva tudi pozornost akademskih institucij in doprinos znanstvenega raziskovanja k razvoju tega športa.

Gledano s stališča trenerjev karateja je namreč na voljo bore malo znanstveno preverjenih in ustrezno formuliranih metodičnih napotkov za njihovo delo. Leta 1976 je bil na osnovi konsenza vodilnih mojstrov karateja pri nas prirejen prvi seminar za karate trenerje; organizirala sta ga skupno Visoka šola za telesno kulturo oz. takratni Šolski center za telesno vzgojo in Zveza karate organizacij Slovenije. Celih dvajset let kasneje pa ni v tem pogledu opaziti kakšnega posebnega napredka. Vsa kasnejša gradiva za šolanje karate trenerjev v glavnem še vedno zgolj kompilirajo poglavja iz splošne teorije oz. metodike treniranja, ne da bi vsebinsko določili njihovo specifično uporabnost v treningu karateja. Kdor ima primerjavo s stanjem v drugih športih, se lahko samo sprašuje, kako to? Še posebej, če mu je poznan velik razkorak med tradicionalnimi stili in njihovimi trenažnimi programi na eni ter tekmovalnemu dogajanju v karate športni borbi na drugi strani.

2. Razvojno stanje karateja

Karate sam sebe razume in deklara kot tradicionalno okinavsko-japonsko budo borilno veščino, ki izhaja iz bushido kodeksa samurajev, čeprav zgodovinska dejstva tega ne potrjujejo.  Tkim. tradicionalni karate-do poudarja poseben pomen duhovnih vodil pri usvajanju različno stiliziranih borilskih spretnosti za samoobrambo in odklanja vsakršna tekmovanja. A že konec 1940-ih let so ga vodilni japonski mojstri imenovali športni karate in ga po prvem Vsejaponske karate prvenstvu 1957 pričeli sistematično raszširjati o svetu.

Konec 1960-ih let, v Evropo nekako 10 let prej, smo karate pri nas spoznali in sprejeli kot tekmovalni šport evropskega formata, čeprav razdeljenega na več tkim. tradicionalnih stilov. Prav zaradi svoje tekmovalne usmerjenosti je karate doživel skokovit razmah in razvoj. Kljub deklarirani duhovnosti in zavezanosti stilskim izročilom je osrednji smisel in cilj treninga karateja športni boj – brez tega to ne bi bil borilni šport. Kot v drugih športih gre navsezadnje tudi tukaj za zmago na tekmovanjih in ne za to, kako zadostiti nekim nepreverljivim duhovnim, vedenjskim in spretnostim normam iz neke modernim družbam časovno, geografsko in kulturno zelo oddaljene tradicije.(4)

Usmerjenost karate športne borbe omogoča in hkrati tudi zahteva ustrezno prilagajanje procesa treninga ne glede na evtl. tradicionalne norme. Ravnati se mora po zahtevah, ki jih pred tekmovalca postavlja cilj športne borbe: premagati nasprotnika v okviru pravil. Prav prevlada in težnja k ekskluzivnosti tega cilja kot smisla in namena treninga predstavlja ključno vprašanje športnosti karateja. V tem oziru bi lahko prepoznali tri osnovna stališča, ki so značilna za trenutno stanje v razvoju karate športa.

3. Stališča do športnosti v karateju 

a) Vztrajanje pri tradicijah

Tradicionalni karate predstavlja kar nekaj stilov ali šol – glavne štiri so shotokan, shitoryu, gojuryu in wadorju – ki izhajajo iz različnih pogledov njihovih vodilnih mojstrov o tem, kaj je v karateju koristno vaditi, in kako se to dela. V nekaterih pogledih znajo biti medsebojno na popolnoma nasprotnih pozicijah. Vsi ti stili v času svojega nastanka, to je v 1930-ih letih na Japonskem, niso poznali oz. priznali športne borbe. Vendar so vsled težnje po večji popularosti in uveljavitvi bili prisiljeni v tekmovalno usmeritev; v svoje treninge so razen na tradicije vezanih kat (prostih sestavov) vključili tudi sparing vaje kumite. Vrh tega predstavljajo tkim. prosti sparingi, jiyu kumite, kjer tekmovalke in tekmovalci spontano trenirajo v skladu s svojimi tekmovalnimi izkušnjami (ali izkušnjami njihovih trenerjev), ne glede na motorične norme svojih stilov. Ob današnji skoraj popolni prevladi  tekmovalnega karateja  predstavnike posameznih stilov tak razvoj utemljeno skrbi,  saj izničuje nekoč nedotakljiva normirana navodila za trening karateja. Temu se upirajo pod parolo “Nazaj h koreninam!” in seveda od njih spodbud za načrtno, študijsko podprto razvijanje pripomočkov za trening ni pričakovati. Največ, kar zmorejo, je pristanek na medicinske študije ter izbrane parcialne kvantitativne analize, ki naj bi potrjevale pravilnost posameznega stila. Tradicionalci odklanjajo inovacije in uvajanje športnosti kot vulgarizacijo karateja, jih zanikujejo oz. jih zanje sploh ni.(4a)

b) Neopazno, sporadično reformiranje

Nekateri tradicionalci pa niso tako ortodoksni in priznavajo pomanjkanje sistematične priprave na športno borbo v trenažnih programih tradicionalnega karateja. Zato tolerirajo in evtl. tudi podpirajo individualno izbira načina treninga v okviru prostega sparinga jiyu kumite, a na drugi strani želijo na ta način ohraniti svoje tkim. tradicionalne stilske treninge, ki predstavljajo posebnosti in identiteto posameznih šol.  To seveda ni posledica nekega uvida, da gre za neizbežno uveljavitev naravne gibalne sheme in načel športnega treninga tudi v karateju, ampak posledica spoznanja, da brez tega ne bo športnih uspehov, ki jim zagotavljajo popularnost in stalen priliv novincev. Tako se tudi tkim. tradicionalni karate zlagoma in neopazno reformira: enako kot na tekmovanjih v športnih karate borbah stilske razlike zgubljajo na pomenu tudi v trenažni pripravi. V ospredje se postavljajo športni uspehi.

Prav tega je v svetu in pri nas največ. Mnogi uspešni trenerji so namreč že močno posodobili svoj pristop, čeprav večinoma še kar naprej z vso vehementnostjo zastopajo tradicionalne vrednote svojega stila. Pri tem ni jasno, ali delajo to zavestno, ali pa res ne vidijo širših pozitivnih implikacij svojega prispevka. Zanimivo pa je, da večina reformistov enega stila po pravilu odklanja inovacije reformistov drugega stila, oboji skupaj pa moderniste, čeprav jim vsebinsko vseskozi sledijo.(5) Naravna gibalna shema je pač vsem skupna, samo odkriti jo je treba. Stališče teh inovatorjev in reformistov do koristnosti znanstvenega pristopa h karateju je ambivalentno, ker so predvsem intuitivni praktiki.(6) Kot taki so do sedaj hočeš-nočeš največ doprinesli k modernizaciji karate športa.

c) Pospešena modernizacija

Kot moderniste lahko označimo tiste redke, ki vidijo in opozarjajo na razkorak med tem, kar naj bi po tradicionalni shemi karate bil in kar je skozi uveljavitev športne borbe v resnici postal. Zavzemajo se za realistično gledanje na karate kot šport, njegovo športnoteoretično opredelitev ter načrtno uvajanje preverjenih izkušenj iz tekmovalne prakse v celoten trenažni proces s končnim namenom postopnega oblikovanja izhodiščnega, na nauku o športnem treniranju temelječega didaktičnega modela.(6a) Pri tem izhajajo iz ključne ugotovitve, da namreč v karate športni borbi uspešni tekmovalci in tekmovalke sami od sebe opustijo specifične zahteve svojega stila in spontano uporabljajo naravno, vsem skupno, univerzalno gibalno shemo. (7)

4. Spontano reševanje problema

Siva cona med zahtevami športne borbe kot cilja treninga in metodiko treniranja v tradicionalnih karate šolah je med drugim privedla do dveh zanimivih pojavov.

(a) Na eni strani v nekaterih državah (napr. ZRN) strokovne zveze ustanavljajo nekakšne državne promocijske centre, kjer naj se perspektivni tekmovalci in tekmovalke usposabljajo za tekmovanja, kar seveda pomeni, da njihovo dotakratno usposabljanje v okviru različnih stilov pač ne ustreza več današnjim zahtevam po uspešnosti. To seveda institucionalizira uveljavljanje reform in tradicionalne stile marginalizira. Žal pa do sedaj ni nikjer bil storjen nadaljni logični korak, ki se ponuja sam od sebe: neke nove metodike, po kateri bi potem v takih centrih trenirali, nihče sistematično ne razvija, čeprav potrebo po njej zaznava vedno večji krog karate športnikov in športnic. (8)

(b) Na drugi strani pa se iz istega razloga širi radikalni reformizem: pojavlja se  vedno več novih nejaponskih šol ali stilov – ponavadi z japonsko zvenečimi imeni – ki zvečine brez kakšne globlje analize eklektično povezujejo posamezna tradicionalna navodila za trening z lastnimi izkušnjami ali opažanji vodilnih mojstrov.(9)

5. Izhodišče raziskovanja

Kakorkoli torej pogledamo, je razkorak med tradicionalnimi metodikami treninga in zahtevami športne borbe kar z vseh strani občuteni problem in tisto polje, ki ga tradicionalni stili ne pokrivajo zadosti ali pa sploh ne. (Glej sliko 1) Če se lotimo raziskovanja karateja na tem prostem problemskem polju bomo ostali na interesno relativno nevtralnem prostoru, kjer se posamezne stilske šole ali trenerske korifeje ne bi smele čutiti ogrožene. Prav tu so vrata za vstop športne znanosti v karate pravzaprav na stežaj odprta.

Slika 1: Shematična ponazoritev stanja v karate športu

Za športne dejavnosti nasploh velja, da je polje preizkusa (tekmovanja) v celoti prekrito z večjim poljem treninga kot priprave na ta preizkus. Elementi treninga so usmerjeni v polje preizkusa, ki leži v središču polja treninga. V karateju pa polje preizkusa v športnem borjenju ni v središču polja treninga in elementi treninga niso usmerjeni vanj. Polje tradicionalnega karate treninga le deloma pokriva polje karate športnega borjenja in ima v svojem središču druge preizkuse (napr. kate), v katere so usmerjeni elementi treninga. Okoli novega polja športnega borjenja pa se pod njegovim vplivom (izkušnje, opažanja) sporadično in spontano tvori novo večje polje sodobnega športnega treninga. Tako se razvija moderni športni karate, ki se le deloma prekriva s poljem tradicionalnega karateja. krogi

 

Vsak resen poskus izboljšave metodike treninga mora prispevati k uspešnejšemu udeleževanju v športni borbi. Kot prvo bi torej morali analizirati namen, pogoje in možnosti preizkusa borilne sposobnosti v karate borbi, regulirani s pravili. Pravila so vedno zgolj sporazum, konsenz udeležencev, ki odražajo njihovo trenutno stopnjo razumevanjatega, kar počnejo.(10) Od 50-ih let, ko so se uveljavila prva tekmovalna pravila (čeprav so prve karate športne borbe zabeležene že 1930), do danes je način reglementiranja športne borbe doživel že kar precej različic in sprememb. Trend teh sprememb nam pomaga razumeti, v kateri smeri se je športni karate do sedaj razvijal in tudi kakšne so nadaljne pespektive tega razvoja. To nam daje seveda orientacijo za oblikovanje treninga karateja, saj regulativa športne borbe postavlja jasne zahteve po določeni tehnični, taktični, telesni in psihični pripravljenosti. (11) Preizkus je cilj treninga in ga s tem določa, ne obratno.

6. Glavni raziskovalni sklopi

a) Tehnično-taktična priprava: borilna spretnost

Pod tehnično in taktično pripravljenost šteje sposobnost za uspešno izvajanje borilnih akcij kot so napadi, protinapadi, izmikanje, manevriranje, blokiranje, speljevanje in zapore nasprotnike. Vsaka od teh akcij ima svoj tehnični in svoj taktični vidik. Tehnično gre za gibalno, motorično izvedbo posamezne akcije. Pri tem je največja pridobitev za trenerja, če lahko v praktično neskončni množici možnih akcij prepozna skupno, univerzalno osnovo, ki je v primeru športne borbe naravna motorična shema. To mu omogoča, da celoten borilni repertoar zreducira na pregledno število osnovnih tipov akcij, ki jih kasneje variira, kakor zahtevajo taktični, situacijski razlogi. Nekaj tematsko razpršenih posamičnih poskusov kinezioloških (biomehanskih, biomotoričnih) študij karate tehnik že imamo in jih je možno vključiti v smislu tukaj zastavljene zasnove. Na polju taktičnih vprašanj pa je znanstveni pristop zelo slabo prisoten in bo treba v marsičem orati ledino.

b) Telesna priprava: kondicija

Pri telesni pripravljenosti gre predvsem za ugotovitev pomembnosti posameznih energetskih komponent treniranosti kot so hitrost, moč, in vzdržljivost. (Koordinativne sposobnosti in gibljivost smo implicirali v tehniki). Po izkušnjah vemo, da je na prvem mestu hitrost oz. hitrostna moč, ki je v tesni soodvisnosti od koordinativnega izboljšanja tehnike. Mnogo bolj pa smo negotovi o tem, kako hitrostno moč povečevati z dodatnim treningom, da ne dosežemo kontraučinka na koordinativno sposobnost. Odprto vprašanje je napr. tudi vprašanje vzdržljivosti oz. hitrostne vzdržljivosti in razmerja med aerobnim in anaerobnim treningom. Sicer pa si z ozirom na telesno pripravljenost v karateju lahko precej pomagamo kar s transferji iz že obstoječega rezervoarja znanja o metodiki kondicijskega treninga (napr. tek na 400 in 800m).

c) Psihična priprava: notranja čvrstost, samokontrola

Pri psihični pripravljenosti gre predvsem za utrjevanje nekaterih psihičnih lastnosti, brez katerih si ne moremo predstavljati borbe: motiviranost, napadalnost, neustrašnost, vztrajnost, odločnost, zbranost, preudarnost, in druge. Vemo, da lahko nekdo, tudi če je motorično neizrazit in uporablja le nekaj tehnik, vsled svoje psihične premoči premaga tehnično in kondicijsko mnogo bolje pripravljenega, tudi večjega in težjega nasprotnika. Važne pa so tudi lastnosti, ki zagotavljajo športnost in varujejo nasprotnika; to so npr. občutek za mero, fair play, samokontrola, sposobnost sprejemanja nepravilnih odločitev sodnikov, nemaščevalnost, solidarnost itd. Po drugi strani pa gre tudi za razvijanje tkim. ideomotoričnih sposobnosti, ko skozi “kino v glavi” hitreje zapopademo motorične naloge pa tudi sami sebe motiviramo za naporen trening, premagujemo strah pred nastopom ali malodušje po porazih, po poškodbah itd.

Odkar se je psihotrening dobesedno udomačil v evropskem športu, (12) ga je treba čimprej integrirati tudi v sodobno didaktično shemo karateja. Prav z razširitvijo uporabe psihotreninga je izgubil tradiconalni karate še poslednji argument za svojo nepogrešljivost in posebnost, saj se ne more več sklicevati niti na to, da edini posreduje duhovno pripravo in oblikovanje osebnosti. V tem oziru se je treba pravzaprav le seznaniti z že razvitimi pristopi in načini psihotreninga in na osnovi izkustvenega konsenza in drugih kriterijev napraviti ustrezen izbor.(13)

7. Praktični pristop k raziskovanju karateja

Da bi načrtno in znanstveno utemeljeno lahko prispevali k postopnemu oblikovanju sodobne didaktične zasnove v karateju, bo potrebno precej časa in naporov, pa tudi komunikacijske in organizacijske spretnosti. Jasno je, da vsemu predhodi identifikacija že obstoječih raziskav, ki se neposredno ali posredno nanašajo na temo, ter evaluacija njihove uporabnosti – in ev. dejanske uporabe – pri vsakodnevnem trenerskem delu. (14)

Takoj za tem, lahko pa že tudi vzporedno, bi bilo treba identificirati oz. artikulirati dejanske probleme trenažne prakse in urediti katalog odprtih vprašanj oz. pričakovanj do znanstvenega raziskovanja v karate športu. To bi bile smernice za nadaljne raziskave. V vseh teh letih slovenskega karateja se je moralo nabrati dovolj izkušenj, ki nam jih lahko posredujejo vodilni slovenski trenerji kot tudi tekmovalci in tekmovalke. Če bi te izkušnje zajeli, opisali, uredili po nekih vnaprej izbranih kriterijih ter evaluirali skozi diskusijo in sintezo, lahko pričakujemo mnoge pozitivne, praktične učinke.

8. Pričakovani pozitivni učinki

1) V slovenskem karateju bi se končno začelo nekaj tudi vsebinsko premikati, kar bi zagotovo (a) zboljšalo njegov image v javnosti in pred merodajnimi institucijami, in (b) znotraj karate športa spodbudilo pozitivne občutke in večjo motivacijo za produktivno sodelovanje.

2) Izdelek bi lahko funkcionalno uporabili trenerji po klubih pri svojem delu kot osnovne, znanstveno preverjene smernice, ne glede na njihov stil.

3) Institucionalizirala bi se neka nevtralna strokovna platforma za problemsko, vsebinsko diskusijo, ki je v karateju do sedaj ni bilo.

4) Vključeni bi bili vsi vodilni karate trenerji in tekmovalci/tekmovalke v Sloveniji ne glede na stil ali (ne)povezanost s strokovno zvezo.

5) Pokazalo bi se, komu v slovenskemu karateju gre dejansko za stvar; tudi tisti manj pripravljeni na dialog bi bili prisiljeni na konstruktivno sodelovanje.

6) Fakulteta za šport bi kot nosilka raziskave odigrala vodilno strokovno vlogo, ki ji pritiče tudi v karate športu.

7) Dobili bi precej objektiviziranega delovnega gradiva za šolanje karate trenerjev oz. za preverjenje njihovega znanja.

8) Akumuliralo bi se mnogo vedenja o praktičnih izkušnjah v karateju, kar bi pripomoglo k opredeljevanju nadaljnih korakov pri raziskovanju in razvijanju sodobne didaktične zasnove.

9) Dobili bi pregled nad do sedaj že opravljenimi empiričnimi raziskavami ter predstavo o njihovi uporabni vrednosti.

10) V obliki seminarskih nalog bi se lahko začele tudi empirične raziskave, ki bi jih ev. sprožila artikulacija posameznih problemov, za katere bi bilo možno ugotoviti, da je ustrezna raziskovalna infrastruktura že na razpolago.

11) Vzbudilo bi se večje zanimanje za karate – za trening in raziskovanje – tudi med študenti fakultete za šport.

Morda bi se dalo zaznati še kakšne druge pozitivne učinke, a že našteto zadostuje, da se odločimo »za«. Tistim pa, ki bi po tem najraje kar takoj prešli na neko numerično merjenje in primerjanje, je seveda treba pojasniti, da je karate žal še vedno v začetni, hevristični fazi »oznanstvenjenja«, ko pojave šele zaznamo, opisujemo, določamo pojme, klasificiramo, posplošujemo itd. (15) Za usmerjeno razvojno naravnano raziskovanje karateja s stališča praktičnih potreb je smiselno najprej oblikovati nek vsebinski ciljni okvir, koncept, ki ga lahko potem po potrebi in zmožnostih postopno zapolnimo z detaljnejšimi, kvantitativnimi študijami.

_______________________________________________

Pripombe:

(1) Glej tabelo v časopisu DELO, Sobotna priloga, 30.9.95, članek “Veslajte, ljudje”.

(2) Usposobljenost za silobran je za mlade eden glavnih motivov, ko se odločajo za karate, čeprav to sprva tudi sami pred seboj skrivajo za drugačnimi navedbami. V dosedanjih 47 generacijah začetnikov (na treh kontinentih), kolikor jih je do sedaj treniral avtor, je mogoče na prste ene roke prešteti tečajnike, ki so bili pripravljeni priznati, da so prišli h karateju predvsem iz tega razloga.

(3) Do sedaj relativne brezbrižnosti javnosti do karateja ni popravil niti vrhunski dosežek študenta Fakultete za šport, Klemna Stanovnika, ki je lani v Ljubljano prinesel bronasto medaljo s svetovnega prvenstva in s tem uvrstil Slovenijo v svetovno elito karate športa.

(4) Kot končni cilj in smisel gojenja karateja je po trditvah tradicionalistov oblikovanje osebnosti in načina življenja skozi popolno kontrolo telesa in duha. Za tradicionaliste je razumevanje karateja kot športa, v katerem velja le zmaga v športni borbi, vulgarizacija karateja. Pri tem zanemarjajo  zgodovinsko dejstvo, da je bil predhodnik karateja, to je okinavski “tode”, tajno orožje proti japonskim okupatorjem, torej je bil anti-samurajski in tudi z budizmom ni imel nobene povezave. Okinavce je zanimala zgolj njegova smrtonostna učinkovitost. Njihove duhovne vrednote so bile “svoboda” in “domovina”. Religiozno-filozofski okvir bushido kodeksa japonskih samurajev je bil karateju pripet šele po njegovem oblikovanju v 1930-ih letih na Japonskem. Samuraj pač karateja niti niso mogli poznati. Poznali so le njegovega predhodnika “tode”, a še to le kot njegove žrtve.

(4a) Tu prihaja pri nas tudi do paradoksalnih situacij, ko kdo iz Rovt, Spodnjega Kašlja ali Petrovč sveto spoštuje in z vso ihto zagovarja daljnovzhodne tradicije, ki jih niti dobro ne pozna in jih po definiciji nikoli ne bo mogel dojeti, kaj šele imeti za svoje.

(5) Lep primer je avtorjeva monografija, Rudolf Jakhel, MODERNI  ŠPORTNI KARATE: TEHNIČNE IN TAKTIČNE OSNOVE, izd. Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, 1994. Knjiga je delno poročilo po 17 letih  dela na raziskovalno-razvojnem projektu “Racionalizacija v karate  športu” in razlaga karate na povsem nov, analitično-sintezni način. Nacionalna panožna zveza, ki jo sporočilo zadeva v srž, pa nanj vsebinsko sploh ne reagira, češ da to ni (več) karate. Ta arogantna reakcija dokazuje med drugim odtujenost Karate zveze Slovenije od njenega osnovnega poslanstva enakopravnega združevanja vseh zvrsti karateja in ponovnega poskusa uvedbe monopolizacije v tem športu, kakršna dobro poznamo iz časov pred ustanovitvijo ZKOS 1976. Med drugim tudi ta pojav kaže na nujnost stile presegajočega, športno-znanstvenega pristopa k karateju.

(6) Čeprav imamo v Sloveniji nekaj resnično kvalitetnih, ne-tradicionalnih trenerjev, smo od njih do sedaj zaman pričakovali odprtost za inovativne pristope, kaj šele pobude za raziskovalno delo na področju karateja.(Glej tudi pripombo 5 zg.)

(6a) Prim. razliko med didaktiko in metodiko pri Silvo Kristan, “Prispevek k terminologiji didaktike športne vzgoje” v reviji šPORT, št. 3, 1994, str. 25. – V končni fazi gre modernistom za preveritev celotne vzgojno-izobraževalne vsebine karate športa in  ogovore na vprašanja KAJ, KOLIKO, ZAKAJ in KAKO. Za to bi morala imeti interes tudi državna športna politika, ki dandanes nima zadosti objektivnih meril za podporo karate športu. Trend zadnjih let skoraj povsod po Evropi ­npr. je finančna podpora vključevanju kar se da mladih letnikov v šport. To se odraža tudi v karateju, čeprav mnogi psihologi in vzgojitelji pred tem argumentirano svarijo. Tudi s stališča karate športa samega je tak korak zelo vprašljiv, saj nobena šola nima izdelanih posebnega didaktičnega modela za delo z otroki, ki ponavadi tudi trenirajo kar skupaj z odraslimi, niti nimamo za to posebej usposobljenih kadrov. Posledično je osip ­po izkustvenih ocenah – ogromen. Kdor pa enkrat karate zapusti, je za ta šport praktično izgubljen.

(7) Dosledni modernisti menijo celo, da so posamezni vrhunski tekmovalci uspešni KLJUB svoji tradicionalni šoli, iz katere izhajajo, in ne vsled nje. Prim. tu zelo samokritični sestavek mojstra enega od tradicionalnih stilov Jana Safra (shotokan, 2. dan), “Zasnova nove karate metodike”, v reviji HOCHSCHULSPORT, izd. Splošna nemška univerzitetna športna zveza, Darmstadt, št. 2, 1985.

(8) Iz tega razloga je napr. še ne tako daleč nazaj v Zvezni republiki Nemčiji prišlo do razdora med tradicionalci v osebi zdaj že nekdanjega zveznega trenerja Japonca Ochija, in sodobno, v športni uspeh usmerjenimi člani državne reprezentance. Ochi – eden od stebrov tradicionalnega karateja v Evropi – jim namreč ni dovoljeval treninga po lastnih izkušnjah, to je izven tradicionalne sheme. Očitali so mu, da o sodobni karate športni borbi nima pojma, saj jih sili trenirati na način, ki izvira še iz predšportnih časov karateja.

(9) To med drugim opisuje tudi Peter Lewis v svoji knjigi THE WAY OF MARTIAL ARTS, Exeter books , New York, 1986, poglavje “The Modern Eclectic Systems of Martial Arts”. Prav takih primerov imamo v Sloveniji kar nekaj, čeprav si običajno ne nadevajo nekih novih imen oz. še vedno delujejo pod tradicionalnimi nazivi.

(10) Prim. tudi Rudi Jakhel, “Karate kot šport: problemi, možnosti in potenciali športnosti v karateju”, v reviji TELESNA KULTURA, Ljubljana, št. 3, 1979. – Sicer tu zavestno zanemarjam tekmovanje v katah. Kate so namreč oblika preizkusa karateja, v katerih je vse do potankosti predpisano, kot nekoč obvezni liki v umetnostnem drsanju. Kate uveljavljajo tradicionalna navodila v najčistejši obliki, saj tu kakršnihkoli sprememb po definiciji ne sme biti. Tradicionalizem v karateju bo preživel tako dolgo, dokler tudi tekmovanje v katah ne bo doživelo reform v smeri favoriziranja prostih sestavov, kot se je to zgodilo npr. v umetnostnem drsanju.

(11) Kako pomembno je reglementiranje oz. urejevanje s pravili kot okvir za gojenje nekega športa glej pri Helmut Diegel, “Wie die Vielfalt des Sports zusammenhaengt”, v H. Digel (izd.), LEHREN IM SPORT: EIN HANDBUCH FUER SPORTSTUDIERENDE UND UEBUNGSLEITER, Rowohlt, Reinbek bei Hamburg, 1983.

(12) V USA je v zadnjih desetih do petnajstih letih psihotrening postal nepogrešljivi sestavni del treninga vseh vrhunskih športnikov. V Evropi pa v zadnjem času zaznavamo pravi boom literature na to temo. Kaže, da smo v tem oziru močneje v zaostanku z razvitim svetom, kot si to predstavljamo.

(13) Zadostovalo bi že, če bi se malo poglobili v obstoječe kataloge mentalnih vaj za različne namene. Glej napr. Roland Seiler, Andreas Stock, HANDBUCH PSYCHOTRAINING IM SPORT, Rowohlt, Reinbek bei Hamburg, 1994.

(14) Večina sicer redkih kvantitativnih raziskav na temo karate bi, žal, potrebovala še nekoga, ki bi rezultate prevedel v jasna in trenerjem (od katerih nima vsakdo fakultete za šport) razumljiva metodična navodila. Glej kot primer Muharem Zulić, MODELIRANJE TRENAŽNOG PROCESA U VRHUNSKOM KARATE SPORTU, Naučna knjiga, Beograd, 1987.

(15) Evforično navdušenje nad zmogljivostjo računalnikov pogojuje tudi trenutno prevladujoče mnenje, da je znanost tisto in zgolj tisto, kar se da numerično izraziti. Se pa v svetu že nekaj časa ponovno kažejo znaki postopnega vračanja potrebe po kvalitativnih pristopih.

_________________________________________________

Oktober, 1995

 

Kako treniramo?

Pričujoči sestavek je revidiran prevod članka  “Emeskai: Die Moderne karate Sportschule ” (Emeskai: Moderna karate športna šola), objavljenega v jubilejni brošuri Športnega centra Tehniške univerze Aachen, Nemčija, z naslovom  40 JAHRE MODERNES SPORT-KARATE: 1971-2011  (40 let modernega športnega karateja: 1971-2011), Aachen, oktober 2011, stran 20-27. Prva verzija tega članka je izšla že v jubilejnem biltenu 25 LET KARATE ŠPORTA V CELJU: 1969-1994, Celje, september 1994, str. 6-8. Avtor dr. Rudolf Jakhel.

Pozor, copyright! Brez pismenega privoljenja avtorja obeh člankov ni dovoljeno ne mehanično ne elektronsko niti kakršnokoli drugačno presnemavanje, objavljanje ali razmnoževanje celotnega ali posameznih delov spodnjega prispevka.

 

EMESKAI: MODERNA KARATE ŠPORTNA ŠOLA

Emeskai je izvedenka iz kratice  MSKAI, to je, Modern Sports Karate Associates International (Mednarodno združenje za moderni športni karate). To je polno ime mednarodne mreže karate skupin, ki gojijo karate po skupnem, sodobnem, nadstilskem oz. stile-presegajočem trenažnem programu, ki temelji na nauku o športnem treniranju. Izvedeni izraz označuje z eno besedo vse dobrine univerzalnega trenažnega pristopa v karate športu.

Po letnem programu MSKAI mreže se vsak semester, septembra in marca,  mladini tudi pri nas  ponuja priložnost, da prične s treningom modernega športnega karateja. Vsem, ki tehtajo, ali naj se pridružijo začetnemu tečaju športnega borjenja in samoobrambe, naj k boljši presoji pomagajo naslednja poglavja:

RJ_Lausanne_Creat0116

Dr. Rudolf Jakhel, IX. dan
je iniciatior in sooblikovalec programa Borilni športi na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani ter doyen mednarodne MSKAI Dan akademije. Že leta 1971 je na Inštitutu za šport Tehniške univerze Aachen v Nemčiji zastavil odprti razvojno-raziskovalni projekt “Racionalizacija v karateju”, iz katerega izhaja stile presegajoča, univerzalna
moderna karate športna šola Emeskai.

  1. Pomen gojenja Emeskai karateja – ali, kaj imam od tega?
  2. Varnost kot prioriteta: od športne k realni borbi
  3. Kako lahko uspem?
  4. Tehnične osnove
  5. Taktične osnove
  6. Sestava repertoarja borilnih akcij
  7. Učna inovacija – retroaditivna metoda
  8. Vodila trenažne postopnosti
  9. Kako napredujemo?
  10. Uvajanje v športno borjenje
  11. Jačanje samozavesti
  12. Obvladanje čustvenih stanj
  13. Šport za “bistroglavo” mladino
  14. Pot osebne izgradnje – do mojstra in še naprej
  15. Mojstrstvo kot referenca in življenska pot

1. Pomen gojenja Emeskai karateja – ali, kaj imam od tega?

Vsak človek – mlad pa še posebej – bi se moral redno ukvarjati s športom, saj je šport vir zdravja, telesne moči in izdržljvosti, pravilne drže in rasti (kar bi moralo današnjim, za-računalnikom-sedečim generacijam predstavljati poseben izziv in priložnost) kakor tudi oblikovanja in utrjevanja značaja. Karate pri tem pozitivno izstopa. Po neki primerjalni raziskavi na dunajski univerzi iz leta 1995 se na lestvici koristnosti za fitness, zdravje in varnost pred poškodbami uvršča karate med 50-imi športnimi disciplinami daleč pred ostale borilne športe, enakovredno rokometu in le stopnjo za atletiko, gimnastiko, košarko in odbojko.

Če pa upoštevamo tudi druge koristi, ti karate kot borilni šport in veščina daje še mnogo več, saj spodbuja najvišjo stopnjo telesne koordinacije, samokontrole ter jačanja samozavesti, kar ti pride prav v vseh življenjskih okoliščinah in obdobjih. Predvsem pa te v osnovi opremlja z eno najučinkovitejših spretnosti za reševanje in preprečevanje kritičnih situacij ogroženosti – strokovno se temu reče silobran – ko gre za varovanje in ohranitev   zdravja, osebne časti ali premoženja.

Dandanes menda ja ni treba posebej dokazovati, kako koristno je, če si usposobljen postaviti se fizičnemu nasilju uspešno po robu. Vprašanje je le, kako to sposobnost pridobiti na časovno in stroškovno optimalni način. Naše več  kot štiridesetletne izkušnje doma in po svetu so v tem pogledu pokazale, da je športni trening karateja glede na razmerje med porabo časa ter vidnimi učinki treninga za veliko večino ljudi najbolj ekonomična oblika samoobrambnega usposabljanja. (Glej o tem tu Športni karate v silobranu!). Po tem spoznanju je tudi sestavljen naš Emeskai trenažni program.

2. Varnost kot prioriteta: od športne k realni borbi

V karateju se udarja z nogami in rokami, a pri tem za razliko od drugih udarjalnih borilnih športov in veščin dejanski zadetki niso dovoljeni. In to ne brez razloga, saj pravi (to je majmočnejši možni, jap. chi-mei) karate udarec lahko prizadene nasprotniku težke, tudi smrtne poškodbe. Da se ta možnost izključi, znamo hkrati svoje maksimirane udarce in brce tik pred ciljem zaustaviti, to je, preden pride do dotika ali vdora (impakta) v napadeno vitalno točko.

Prioriteta varnosti, to je minimiranja možnosti poškodb, pa je tudi sicer prisotna skozi ves emeskai trenažni sistem. Za namene varnega učenja te nevarne veščine pri nas vseskozi premišljeno in postopno usvajamo (jih natreniramo do avtomatizma) karate udarce in brce najprej v športnih izvedbah, kar nam poenostavlja sicer nepregledno raznovrstnost možnih fizičnih obračunavanj (po domače, pretepa). Pri tem tako tehnično (kombinatorno) kot tudi taktično (situativno) postopno usvajamo vse bolj kompleksne motorične izvedbe, kot jih zahteva dinamika športnega borjenja. S tem razvijamo zanesljivo psihofizično osnovo za   kombinatorno zahtevnejše, tudi v silobranu učinkovite variacije borilnih akcij. Takšno premišljeno trenažno prehajanje od predvidljivih na manj predvidljive in s tem bolj negotove taktične situacije, najprej v okvirju športne in šele nato postopoma tudi proste, realne borbe, se je do sedaj pokazalo kot najbolj smiselna, najzanesljivejša in najvarnejša pot do samoobrambne usposobljenosti.

3. Kako lahko uspem?

Zakaj ti je karate zanimiv? Iz dolgoletnih izkušenj vemo, da je glavna privlačnost karateja njegova učinkovita uporabnost v primeru osebne ogroženosti. Prav to si postopno in načrtno pridobiš skozi emeskai treningom. Že od samega začetka ti pomagamo odkriti in razviti borca oz. borko, ki je že v tebi, samo da tega še ne veš, nam pa je jasno, kako pripomoremo k njegovi (tvoji) rasti.

Tvoja rast kot borca bo toliko hitrejša in uspešnejša, kolikor bolj si v stanju pri tem aktivno sodelovati in postaviti svoj trening na prvo mesto, takoj za neizbežnimi  eksistenčnimi obvezami kot je služba ali študij in seveda družina. V najbolj kritičnih trenutkih pa je celo s temi obveznostmi možno najti nek kompromis .

Predvsem je v pridobitev borilne spretnosti in porast telesnih in duhovnih zmogljivosti seveda treba vložiti nekaj časa. Za načrtno napredovanje je predviden trening dvakrat tedensko in občasni repetiroriji ob koncih tedna oziroma enotedenski med počitnicami. Vzemi si ta čas, se ti bogato poplača. To je pač pogoj, brez katerega ne gre (conditio sine qua non!)

Seveda sama prisotnost še ni dovolj. Za uspešnost udeležbe na treningih je potrebno  miselno dojemanje in zavestno aktivno izvajanje vsake posamezne vaje, ki je pa zopet odvisno od trdnosti tvoje odločitve, da se naučiš učinkovitega borjenja. Ti dve predpostavki sta posebej merodajni na začetku, ko se šele privajaš na nevsakdanje motorične sestave, katerih namena in pomena za borjenje še morda ni mogoče v celoti razpozanti. A vse naše vaje temeljijo na naravnem motoričnem vzorcu in ti tako kmalu postanejo samoumevne.

Tudi boš zelo hitro uvidel, da je v karateju mišična in čustvena sproščenost osnova za eksplozivnost in hitrost napadov in da se mišične verige pri posamičnih udracih in brcah napenjajo samo v trenutku impakta, to je zadetka (imaginarnega ali dejanskega).

4. Tehnične osnove

Učenje tehnike seveda začne na začetku! Najprej s pravilno držo in hojo, pravilnim dihanjem ter uporabo rok za napad (udarci) in zaščito (blokade in speljave). Takoj za tem pa so na programu udarci z nogo (brce) in borilne kombinacije napadov noga-roka. Da se v množici izvedbenih možnosti ne izgubimo, je tehnični repertoar omejen s pravili športne borbe ter temu ustrezno razvrščen na šest osnovnih tipov napadov (osnovnih tehnik). Iz tega potem izpeljemo glede na enostransko ali diagonalno povezavo napadov noga-roka 12 kombinacij, glede na telesno stran, s katero napadamo, 24 in tako dalje glede na še druge spremenljivke kot so izhodiščna drža, visoki ali nizki udarci oz. brce – in še nadaljne možnosti. To vse so tehnične variacije, ki se delajo v prazno – no, ne čisto, nasprotnika si pred tem predstavljamo.

5. Taktične osnove

Ko pa stoji pred teboj resnični nasprotnik – na treningu seveda partner – začneš kombinatorne variacije osnovih tipov akcij oz. kombinacij tudi taktično, to je situacijsko, variirati, in sicer glede na to kaj nasprotnik počne. Medtem, ko je nasprotnik vedno bolj aktiven, vadiš na njem zaporedoma vedno zahtevnejše izvedbe: (a) direktni napad, (b) direktni kontra, (c) kontra s strani, (d) preprečevanje napada oz. kontre ter (e) napad z zasledovanjem. Postopoma se v vseh teh situacijah poveča negotovost in posamezna vaja postaja sčasoma vedno bolj podobna športni borbi, kasneje, z nadaljnim postopnim večanjem nepredvidljivosti, pa tudi pravi (samoobrambni)  borbi.

6. Sestava repertoarja borilnih akcij

Ko enkrat v tolikšni meri usvojiš osnovni tip nekega napada, da lahko vadiš tudi glavne načine njegove uporabe, so ti tudi nadaljne programske variacije že same po sebi umevne in kasneje boš sam odkrival še nove. Pri tem boš spoznal, kar so tudi vsi tvoji predhodniki: kakorkoli variiraš svoje borilne akcije, osnove ostanejo vedno iste. Sestava celotnega repertoarja borilnih akcij, to je njihova kombinatorna zgradba kot tudi njihovo situativno prilaganje, je pregledno obrazložena in ilustrirana v knjigi dr. R. Jakhel, Moderni športni karate (glej tu Naša knjiga), ki jo uporabljamo kot uvodni učni pripomoček.

7. Učna inovacija – retroaditivna metoda

Vsakega od osnovnih tipov napadov se pri nas nas naučimo na edinstven, izjemno učinkovit način: po RETROADITIVNI (povratno dodajalni) učni metodi. Gre za to, da iz ciljnega položaja želene tehnike, to je iz položaja zadetka, povratno postopoma dodajamo eno za drugo vse izvedbene faze tja do izbranega (med učenjem pač standardnega)  izhodiščnega položaja. To nam omogoča, da znamo kasneje po potrebi posamične faze hitro kombinatorno prilagoditi možnostim nastalih borilnih situacij in ne glede na izvedeno varianto tehnike vedno doseči želeni ciljni položaj in učinek.

To je v karateju popolnoma nova učna metoda, ki nam ob seznanjanju z neko novo tehniko močno skrajša čas miselnega in telesnega dojemanja: tudi najzahtevnejše motorične kombinacije se naučimo pravilno izvesti prav neverjetno hitro, v povprečju po največ 20-ih minutah. Seveda moramo potem naučeno primerno usvojiti, to je utrditi in variiabilno avtomatizirati, za kar imamo pa druge pristope.

8. Vodila trenažne postopnosti

Tako pri napredovanju od tipa do tipa napadov, kot tudi pri njihovem učenju in utrjevanju in variiranju sledimo v znanim didaktičnim vodilom POSTOPNOSTI, od katerih so prva štiri splošno uporabljena, zadnji dve pa sta posebej pomembni v borilnih športih:

od k
znanega neznanemu
lažjega težjemu
enostavnega sestavljenemu
univerzalenga specialnemu
predvidljivega nepričakovanemu
varnega tveganemu

Trenažno utrjevanje poteka od (a) grobe preko (b) fine koordinacije vse do tako imenovane (b) variabilne razpoložljivosti, da zmoremo določeno tehniko uspešno uporabiti ne glede na spreminjajočo se borilno situacijo. To dosegamo z aktivnim pristopom, torej ne le s pasivnim ponavljanjem vedno istega, saj bi v tem primeru ne bilo nobene izboljšave. Aktivno ponavljanje pomeni, da se med izvajanjem oz. utrjevanjem katerekoli borilne akcije vsakokrat in ves čas nadziramo (se optično, taktilno in kinestetično opazujemo) in sproti izboljšujemo posamične segmente, da se vse bolj približujejo želeni (vizualizirani) kvaliteti izvedbe.

9. Kako napredujemo?

Moderna karate športna šola je razdeljena na 12 tečajev ali razredov, kar daje 12 pasov v 6 barvah: bela, rumena, oranžna, zelena, modra in rjava. Črna je za mojstrski pas, kar pomeni, da je takrat šolski program v celoti zaključen in prične trening na mojstrski ravni (glej spodaj 15).

Kot novinec oz. novinka vstopiš v začetni tečaj (beli pas), ki sestoji iz dveh delov po 16 treningov, vsak po dve šolski uri. Začetni tečaj se zaključi s poldnevnim repetitorijem, kjer se predelajo (razložijo, prikažejo in vadbeno preverijo) vse sestavine in se obenem oceni tvoja psihofizična sposobnost dojemanja in izvajanja emeskai trenažnih osnov. S tem opraviš sprejemni test za nadaljevanje treninga po emeskai trenažnem programu.

Tudi vsi nadaljni trenažni razredi oz. barve pasu sestoje iz po dveh delov po 16 treningov, ki so vsi programirani tako, da potekajo vsebinsko in metodično enako, ne glede na kraj ali deželo. Vsak trenažni program ali razred se zaključi z eno- ali večdnevnim testirnim seminarjem, ko pregledno preveriš natrenirano snov in si hkrati testiran/a za višjo stopnjo oz. barvo pasu. Testirni seminarji so razporejeni preko leta na približno vsake 3 mesece. Mnogi seminarji so mednarodni. Tako naprimer preživljamo aktivni del počitnic vsi skupaj na enotedenskem mednarodnem seminarju, običajno v atraktivnih krajih po Evropi (razen doma tudi v Nemčiji, na Češkem, v Italiji, Luksemburgu, v Dalmaciji itd.).

10. Uvajanje v športno borjenje

Z rumenim pasom (10. stopnja) ti je že dovoljeno, da sodeluješ v borbah, medtem ko od 9. pasu dalje brez udeležbe v borbah praviloma ne gre. Prve borilne izkušnje si pridobiš v poenostavljeni obliki borbe – sparingu. To je testna oblika borjenja do zelenega pasu, ki vsebuje manj nepredvidljivih sestavin kot športna borba, da je tako kar se da varna. Izkušnje, ki si jih pridobiš najprej v sparingu in nato še v športni borbi, so med drugim najboljša priprava za samoobrambo, saj ti daje osnovno za to potrebno tehnično-taktično verziranost kot tudi notranjo, psihično moč.

11. Jačanje samozavesti

Kot so pokazale izkušnje, je eden od najbolj želenih in tudi najbolj potrebnih učinkov borilnega usposabljanja, ki jih pričakujejo gojitelji in gojiteljice športnega karateja, jačanje samozavesti. In prav to dosegamo skozi naš način treninga. Učni trenažni proces je načrtno prepleten in obogaten z doziranim nabiranjem borilnih izkušenj v postopoma vse zahtevnejših borilnih situacijah, tudi preko meja športne borbe. Na ta način ti raste samo-zaupanje tako v lastno  motorično sposobnost kot tudi v lastno čustveno trdnost in neomajnost. Psihofizična samozavest in suverenost pa sta lastnosti, ki ju ne potrebujemo le v športu.

12. Obvladanje čustvenih stanj

Sposobnost dojemanja (percepcije) in predstavljanja (vizualizacije), ki se razvija nezavedno, samodejno že od vsega začetka vzporedno z rastočimi zahtevami tehnično-taktičnega treninga, je v povezavi z avtosugestijo ena od najpomembnejših mentalnih tehnik pri pripravah na borbe in pri predelovanju borilnih izkušenj. Pomaga nam tako pri pravilnem dojemanju motorike kot tudi pri kontroli čustvenih stanj vzburjenosti, treme ali pa anksioznosti, kar je meradajno v športnih preizkusih, še mnogo bolj pa v situacijah osebne ogroženosti (kar je izvorna značilnost in motivacija v borjenju) oz. kar v kritičnih življenskih situacijah nasploh.

13. Šport za “bistroglavo” mladino

Vsakdo, ki se tako odloči, se pri nas nauči borjenja na optimalno varen način ter ob najmanjšem možnem vložku časa, telesnega napora in čustvene energije. Sodoben, direktni pristop h karateju temelji na načinu treninga in učenja, ki ti je blizu. Vse, kar tako natreniraš, ti je razumljivo in ima svoj smisel. (Glej tu recenzijo in ocene knjige!). Več ko uporabljaš glavo, hitreje se tvoje telo uči. Tako imajo tudi taki, ki so sicer osebnostno in poklicno usmerjeni bolj v intelektualno kot telesno aktivnost, vse možnosti, da se borilno usposobijo in tako razvijejo tudi fizično osnovo svoje samozavesti.

Naš direktni pristop in trenažni sistem sta prilagojena predvsem srednješolski in študentski pa tudi že zaposleni mladini, to je, omejenemu času, ki ga ima le-ta na razpolago,  njenim telesnim zmogljivostim ter njenim čustvenim, intelektualnim in psihološkim potrebam.

Če spadaš v to skupino in znaš misliti s svojo glavo ter že nekaj časa gojiš željo, da razviješ tudi svoje „skrite“ borilne (pa tudi druge) potenciale, se boš med nami hitro vživel oz. vžvivela.

14. Pot osebne izgradnje – do mojstra in še naprej

Kljub našemu športno usmerjenemu trenažemu programu in ob vseh osvojenih lovorikh tudi na mednarodni, celo svetovni ravni (glej arhiv trofej), pa naš končni namen ni športna slava. Ta je seveda zelo spodbudna a hkrati vse preveč relativna in minljiva. Različni osvojeni pokali in medalje so uresničeni trenažni cilji  ter kot taki želeno, cenjeno in dobrodošlo ne pa tudi merodajno merilo na naši poti osebnostne izgradnje.

Naši člani in članice se skozi načrten, metodično urejen in pester trening – in v dobri družbi medsebojno se stimulirajočih in podobno mislečih – korak za korak postopoma vse bolj približujejo dovršenosti ne samo v motoričnem pač pa tudi v osebnostnem smislu. To je pot zanimivih izzivov in prijetnih presenečenj nad samim seboj, samouresničenja skritih želja, zanosa, ponosa ter velikega veselja in notranjega zadovoljstva z lastno aktivnostjo in napredovanjem vse do mojstra in še naprej. Na tej poti k osebni odličnosti predstavlja mojstrski pas pač tisti prag in smerokaz, ko se nadaljni trening v celoti individualizira v skladu z različnimi osebnimi potenciali. Ta pot nezavednega a neustavljivega odkrivanja in razvoja najboljšega, kar spi v nas samih, je odprta prav vsakomur – ki trenira z nami in, ki ve, kaj hoče.

15. Mojstrstvo kot referenca in način žviljenja

Mnogoštevilne in dolgoletne izkušnje pričajo, da predstavlja Emeskai mojstrski pas  pozitivno izkušnjo, referenco in osnovno učinkovitosti tudi izven športne arene. Že v vsakdanji komunikaciji doživljajo naši mojstri praviloma ugodnejši in spoštljivejši odnos sogovornikov, ki so seznanjeni s tem njihovim športnim dosežkom. Še bolj pomembna pa je ta podatek v tvojem c.v., ko iščeš službo. Mojstrski pas namreč dokazuje tvojo pripravljenost na načrtno ciljno-usmerjeno delovanje, odločnost, vztrajnost, čustveno trdnost pa tudi na miselno odprtost in prožnost. To vse so produktivno usmerjene osebne lastnosti, ki so v današnjem v učinek usmerjenem poslovnem svetu še kako  iskane. Zato ni prav nič čudno, da se naši mojstri v svojih življenjepisih (številne je najti v linkedin in drugod po internetu), tudi na vrhuncu svojih poklicnih karier še vedno navajajo svoj MSKAI črni pas kot referenco. Večina med njimi pa se tudi še nadalje aktivno trudi napredovati v višje mojstrske stopnje, saj so spoznali, da je odličnost cilj in hkrati pot. Izbrali so jo kot vzporedno življensko pot, kot svojo „drugo identiteto“, saj je gojenje modernega športnega karateja po Emeskai metodi postalo nepogrešljivi del njihove osebnosti.

Emeskai moderni športni karate je pač glede na svoje vsestranske učinke primeren za vsa starostna obdobja od zgodnjega najstništva naprej. Ne pravijo mu zaman „lifetime sport“.

Karate danes: v delu

 

Pozor, copyright! Brez avtorjevega pisnega privoljenja ni dovoljeno ne mehanično ne elektronsko niti kakršnokoli drugačno presnemavanje, objavljanje ali razmnoževanje celotnega ali posameznih delov sledečega prispevka.

___________________________________________________

Moto: “Časi se spreminjajo, svet se spreminja, torej se morajo spremeniti tudi borilne veščine!”  Velemojster Gichin Funakoshi, utemeljitelj modernega karateja.

  1. KARATE: izvori
  2. MODERNI KARATE: utemeljitev
  3. MODERNI ŠPORTNI KARATE: razvoj
  1. Vpliv razmaha športnih bojev
  2. Vpliv športne znanosti
  3. Optimiranje treninga
  4. Stile presegajoča trenažna metoda
 


                  Velemojster Gichin Funakoshi,                       utemeljitelj modernega karateja, okoli 1935.
Njegov moto je bil
“Časi se spreminjajo, svet se spremnja, torej se morajo spremeniti tudi borilne veščine.”

Gründung des modernen Karate
Den Grundstein des modernen Karate hat schon Grossmeister Funakoshi gelegt, als er die damalige jahrhundertelang geheim gepflegte, aus China stammende tödliche Kampfkunst “Te”, von der Insel Okinawa in 1922 mit nach Japan brachte und unter dem Namen “Karate” (die leere Hand) gründlich reformierte. So entstand zu jener Zeit die modernste Kampfkunstschule, aus welcher dann weitere Karate Stilrichtungen abzweigten; seltsamerweise fühlten die sich aber alle der japanischen Tradition verbunden, obwohl Karate nie zu Bushido-Kampfkűnsten der japanischen Samurais gehörte.
Anfang des modernen Sport-Karate
Seit 1958, als die allererste Alljapanische Meisterschaft in Karate statt gefunden hat, kann auch von Anfängen des modernen Sport-Karate geredet werden. Seit dem findet eine unaufhaltsame, spontane Versportlichung des Karate statt, die notgedrungen durch seine Globalisierung (seit 1956) hervorgerufen vorden ist, was zusammen zur Anerkennung des Karate Sports als olympische Disziplin führt. Während Karate als Kampfkunst nur etwa 25 Jahre ausschliesslich in Japan gepflegt worden ist, hat es sich nach weiteren 50 Jahren als Kampfsportart weltweit verbreitet und etabliert. Auf den Wettkämpfen in aller Welt, auch in Japan, ist heute das zeigenössische, moderne Sport-Karate zu sehen.

Bild 2: Ein Beispiel selbstätiger Anpassung an die Situation und damit naturgemäßer Aufgabe einer Reihe sonst ganz anders eingedrillter traditioneller Details : Ferse hoch, Hüfte vor, Schulter vor, linker Arm hoch, rechte Faust…?

Einfluss des Sport-Kampfes
Unter dem Einfluss des sportlichen Wettkampfes haben praktisch alle sog. klassischen Karate Stilrichtungen ihre traditionellen Ansprüche an ihre Techniken zugunsten der Wettkampf Effektivität gemildert. In der sportlichen Arena kämpfen alle Karate Wettkämpfer/innen, egal aus welcher Stilrichtung sie stammen, auf die gleiche, natürliche Weise, mit gleichen, naturgemäßen Techniken und Taktiken. Diese spontane, der Wettkampfpraxis folgende, natürliche Selektion der Kampfaktionen wird aber kaum anerkannt bzw. zugegeben, und hat auch deswegen bis dato nur Ansatzweise und verschwiegen den Trainingsbereich der traditionellen Karate beeinflusst. Die meisten überlieferten Trainingsgebote werden immer noch hochgeschrieben: so werden weiterhin jahrelang zu viele stilspezifischen Techniken gedrillt, die weder im echten noch sportlichen Kampf nützlich sind. Erst in der fortgeschrittenen Phasen, wenn man schon Erfahrungen aus den Wettkämpfen gesammelt hat, werden naturgemäß die unbrauchbaren eingedrillten Techniken nach und nach aufgegeben bzw. den Anforderungen des sportlichen Kampfes angepasst. (s. auch Bild 2 als Beispiel).

Einfluss des Sport-Wissenschaft

aaaaaaaaaaaaa

Das Training nach der Methodik des MSKAI (Modern Sports Karate Associates International) unterscheidet sich nicht nur im Namen von traditionellen Karate Stilrichtungen. Wir haben eben das Motto des Grossmeisters Funakoshi ernst genommen (s. o.) und haben uns schon längst and die allgemeine Entwicklung des Karate als moderner Sport angepasst und zu dieser Entwicklung auch bewusst und erfolgreich beigetragen! Unser Ansatz geht (a) von den Erkenntnissen der Sportwissenschaft aus, ist (b) direkt auf Kampf- bzw. Wettkampf orientiert, und ist folglich völlig stilfrei bzw. stilneutral.

Bild 3: Weltmeisterin Paula Šimkova mit erfolgreichem Kick 8.

Optimierung des Karate-Trainings
Wie kann es überhaupt anders sein??? Kampf und speziell Sportkampf ist ja Sinn und Ziel des psycho-physischen Trainings in einer jeden Kampfsportdisziplin, und da kann Karate keine Ausnahme sein. Dabei wird auch berücksichtigt, dass jeder physische Zweikampf voll von Gefahren und aussersten Stresssituationen ist; geistig, gefühlsmäßig und körperlich. Dem trägt auch unser Kampf-Training Rechnung. Einerseits (a) besteht es aus dem senso-motorischen, stufenweisen Erlernen von effektiven Techniken und Taktiken und ihrer Anwendung in Sportpraxis, anderseits aber (b) auch aus der Erziehung zu höheren Werten, die die im jeden Sportkampf nötige Agressionen und Konkurrenzdruck mit Solidarität und Fair-play durchsieben und so auch die Verletzungsgefahr minimieren. Das ist die Voraussetzung für sinnvolle Schulung der Kampffertigkeit, die im Modernen Sport-Karate Training ihren optimalen Ausdruck findet.

Die Stilfübergreifende Trainingsmethodik

urnikurnik


Modernes Sport-Karate ist inhatlich keine neue Erfindung. Gerade das Gegenteil davon: mehr oder weniger unbemerkt hat es sich schon seit Langem spontan auf der Welt-Karateszene durchgesetzt, nur wird es selten so genannt.

Bild 4: Bei uns werden praktische Angriffstechniken schon während der Aufwärmung geübt: hier die starke Nahkampfwaffe – der Ellbogenschwinger.

Was bei uns doch ganz neu ist, ist die stilübergreifende Trainingsmethodik, die aus der Systematisierung der im sportlichen Kämpfen gebrauchten Karatetechniken auf der Grundlage der Trainingslehre hervorgeht. Die sinnvolle Zuordnung sämtlicher technisch-taktischen Bewegungsabläufe erleichtert ihr Eintrainieren bis zur ihrer “variabilen Verfügbarkeit” und beschleunigt sichtbar das Vorankommen der Teilnehmer bis zur Kampfreife.

Klubska pravila

V vsaki organizaciji, tako tudi v našem klubu,  vlada s pravili urejen RED, ki olajšuje potek treningov, medsebojno sodelovanje naših članov in članic ter izpolnitev namena kluba: gojenje borilne spretnosti karate in uspešno napredovanje vsakega od nas. Ta red se je izoblikoval skozi večdesetletne izkušnje z delovanji karate klubov in zvez, na domači in mednarodni ravni, ter nam omogoča učinkovitost, ne glede na prevladujočo institucionalno oz. mnenjsko pozornost okolja.

Napotki COVID-19

Napotki COVID-19

Upoštevajte priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Še posebej velja naslednje navodilo:

  • Na trening prihajajte izključno le, če ste zdravi. V primeru kateregakoli od simptomov respiratornega obolenja, obvestite svojega trenerja in ostanite doma.
    Če ste bili v stiku z obolelim, ostanite 14 dni doma, če zbolite sami, se priključite treningom, ko ozdravite.

Hvala, ker na treningih skrbite za lastno zdravje in varujete zdravje drugih.

HIŠNI RED

HIŠNI RED (izvleček)

  1. V tem športnem objektu gostujemo! – Skrbi za red, čistočo, racionalno trošenje vode in energije ter varovanje svoje in javne lastnine.
  2. Prihajaj pravočasno (10-15 minut pred terminom), da se imaš še čas preobleči, umiriti in sprostiti za trening.
  3. POZOR: ne puščaj NOBENIH svojih stvari v garderobi – vse nesi zraven v telovadnico! Če opaziš, da je kdo od kolegov/kolegic kaj pozabil v garderobi, ga/jo takoj opozori na to oz. sam ukrepaj tako, da pozabljeno ne bo tudi izgubljeno oz. odtujeno!
  4. V telovadnico ne smemo prinašati nobenih predmetov, ki se lahko razbijejo ali krušijo (v črepinje – steklene, porcelanske, emajlirane ali kakršenkoli druge). Napitki za osvežitev med treningom naj bodo le v plastenkah.
  5. V telovadnico vstopamo točno ob uri in samo v športni opremi (nikakor ne v ulični obutvi). Treniramo bosi, a za hojo po hodnikih in sanitarijah iz higijenskih razlogov obvezno uporabljaj plastične natikače (priporočamo črne).
  6. Ob odhodu iz telovadnice odnesi vse svoje stvari s seboj, skupno s kakršnimi koli odpadki (tudi, če evtl. niso tvoji). Če opaziš, da je kdo kaj pozabil, ga na to takoj opozori oz. sam ukrepaj tako, da pozabljeno ne bo tudi izgubljeno oz. odtujeno, oz. da v telovadnici ne ostanejo nobeni odpadki!
  7. Športni objekt moramo po pogodbi zapusti najkasneje 10 minut po končani vadbi – torej pohiti s tuširanjem in urejanjem.
  8. Kajenje in pitje oz. prinašanje alkoholnih pijač, drog oz. kakršnihkoli predmetov ali sredstev v telovadniške prostore, ki bi utegnila ogroziti varnost ljudi in njihovo lastnino oz. celo samo zgradbo in opremo, je prepovedano. 

 

Trenažni red

TRENAŽNI RED

Pogoji udeležbe na rednih klubskih tečajih ter peridoičnih izrednih seminarjih in turnirjih

  1. NEOPOREČNOST. Naših treningov se lahko udeležiš le, če ni nobenih zdravstvenih, pravnih ali kakršnihkoli drugih zadržkov ali prepovedi, da se uriš v borilnih spretnostih. O morebitnih tovrstnih zadržkih, tudi če se ne nanašajo izrecno na urjenje v borilnih spretnostih, si dolžan obvestiti vodjo kluba in tvoje skupine oz. jih že ob vpisu navesti v vpisnici ter na to ustno opozoriti vpisovalca/vpisovalko.
  2. ZDRAVSTVENO STANJE. Treninga se lahko udeležiš le popolnoma zdrav. Kdor akutno kiha, smrka, kašlja, ga bolijo mišice, grlo ali/in glava oz. ima vročino, naj ostane do popolne ozdravitve doma – v svoje lastno dobro kot tudi zato, da ne okuži drugih v svoji skupini. Izjem ni! Vodja skupine ima diskrecijsko pravico, da te odslovi s treninga, v kolikor sam ne upoštevaš zdravstvene preventive.
  3. ZAVAROVANJE.  Kot za vsako športno aktivnost moraš biti tudi za trening pri nas  ustrezno zdravstveno in nezgodno zavarovan/a, za kar poskrbi vsak sam.
  4. Poravnana ČLANARINA (glej Članarina). Naši trenigi so namenjeni le članom UKK s poravnano članarino za tekoči mesec oz. tretjino leta. Pozor! Brez poravnane članarine udeležba na treningu ni mogoča. Članski status  na treningih se dokazuje s članskim kartončkom prejetem ob prvem plačilu članarine, kjer imaš potrjeno plačilo članarine. Imej ga vedno pri sebi, saj si ga na zahtevo vodje skupine (kluba, treninga, seminarja) obvezan pokazati. Izjeme od tega pravila lahko določi le strokovni vodja UKK.
  5. Mednarodni trenažni certifikat – ITC, ki ga prejmeš po opravljenem sprejemnem testu (po zaključenem 12. programu – to je prvi del začetnega tečaja – za vstop v 11. program), vsebuje podatke o tvoji trenutni trenažni stopnji. V istem prozornem etuiju je zataknjen tudi tvoj članski kartonček. ITC mora biti brez izjeme pravilno in v celoti izpolnjen (s tvojo sliko 3,5×4,5cm in podpisom pod sliko in na hrbni strani ITC, vpisani pa morajo biti tudi tvoji kontaktni podatki – ti s svinčnikom, saj se lahko spremenijo) po navodilih, ki so prav tako zataknjena v istem etuiju. ITC imej vedno pri sebi, da lahko na zahtevo vodje treninga/seminarja/tekmovanja izkažeš tako svoj trenažni kot tudi članski status (članski kartonček je zataknjen v istem ovitku).
  6. Oprema. Treniramo bosi, oblečeni v BELI karate-gi (kimono), katerega rokavi naj segajo do zapestij in hlačnice do gležnjev, spodnji del jaknje pa pokriva zadnjico in še nekoliko čez. Gi se poveže s 4 cm širokim karate pasom (jap.: obi) pripadajoče barve (začetniki bele), tako da visita prosta konca pasu še 40-50 cm od vozla. (Več, posebej glede emblema, ščitnikov in evtl. druge opreme oz. oblačil, glej tu Oprema.)
  7. Osebna urejenost: varnost in higijena.
    1. Lasje ne smejo padati na oči. Če imaš dolge lase, jih poveži v kito, figo ali čop, ali pa s trakom. V laseh ne smemo imeti nobenih sponk ali glavnikov.
    2. Očala. Kdor nosi očala naj jih nadomesti z lečami. POZOR: z očali ni dovoljeno vaditi sparing (vaje s partnerjem) oz. se boriti.
    3. Ves nakit, piercinge in ročno uro pred treningom odstranimo. Evtl. poročne pristane, ki jih ni lahko sneti, prelepimo z levkoplastom.
    4. Nohti morajo biti pristriženi na kratko, tako da lahko brez nadaljnjega pravilno stisnemo in obremenimo pesti, ne da bi si pri tem z nohti poškodovali dlani oz. da z odprto roko nikogar ne moremo opraskati.
    5. Vonjave. Premočne ali celo neprijetne vonjave so za skupino moteče. Uporaba kozmetičnih dišav in sprayev, tudi desodoransov pred treningom ni zaželjena. Kdor evtl. pride prepoten, naj se pred vstopom v telovadnico nujno oprha. Prav tako naj vsakdo poskrbi za ustno higijeno (zadah iz ust je prav tako odbijajoč kot vonj po prepotenem kimonu). V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da ti bo vodja skupine (diskretno) svetoval, da zapusti trening.
    6. Neoprana kimona lahko zelo zaudarjajo: poskrbi preventivno, da se ti to ne zgodi, sicer na treningu ne boš zaželen.
  8. Če zamudiš začetek treninga, nikakor ne vstopaj v dvorano med pozdravnim ritualom ali evtl. razlago, ampak počakaj zunaj na uvodne, ogrevalne vaje.
  9. Med treningom  dosledno upoštevaj navodila vodje skupine in njegovih asistentov ter na noben način ne moti poteka vadbe (izklopi tudi telefon v svoji športni torbi). Priložnost za evtl. vprašanja je med razlago in prikazi, ne med vadbo.
  10. Med razlago in prikazi je trening prekinjen in vsi praviloma posedejo, da se lahko popolnoma osredotočijo na predstoječo vajo. V tem času je treba opustiti vsa dejanja, ki bi lahko motila pozornost tečajnikov ali vodjo treninga. (Če moraš nujno zapustiti dvorano ali se oskrbeti iz svojih stvari, prinešenih v telovadnico, stori to diskretno med vajami, ne med razlago.)
  11. Aktivnosti izven klubskega urnika (periodični seminarji-repetitoriji, turnirji, glej Koledar). Za vsako aktivnost izven rednega klubskega urnika se je treba prijaviti ustrezno razpisnim pogojem organizatorja ter predložiti ITC.  Razen v razpisih navedenih posebnosti je trenažni red vsakokrat smiselno enak kot na klubskih treningih (glej vse zgoraj).

Oprema

OPREMA (od začetnika do mojstra)

Glede opreme (oblačila, obutve, ščitnikov, trenažnih pripomočkov), je karate med ZELO SKROMNIMI športnimi disciplinami. Še posebej, ker si opremo nabavljamo postopoma, glede na vsakokrat doseženo stopnjo pasu,  kot je to prikazano v spodnji preglednici. POZOR! Preglednica vam omogoča, da si opremo nabavite pravočasno, torej, preden nastopi potreba po njej, ker se brez ustrezne opreme ni  mogoče v polni meri udeleževati ne treningov, ne tekmovanj, ne reprezentačnih nastopov oz. srečanj na doseženi stopnji pasu. (Z drugimi besedami, brez predpisane opreme ni mogoče celovito sodelovanje v naših rednih tečajih  in izrednih aktivnostih in dogodkih.)

 PAS
OPREMA (oblačila, obutev, ščitniki, trenažni pripomočki)

 

novi
  • Običajna fitnes oblačila: kot novinka/novinec z njimi pričneš, a si kar se da kmalu nabaviš “karate-gi”, splošno znan kot “kimono” (glej spodaj).
  • Natikači: plastični, črni. Že takoj na začetku si nabavi natikače (gumijaste oz. plastične, ne iz tkanine, preferiramo črne) ali “japonke” za hojo po hodnikih in sanitarijah (kjer se hodi tudi v čevljih, so tla vedno umazana, ob dežju tudi blatna;  tega iz higienskih razlogov ne želimo prenašati v telovadnico, kjer takoj po vstopu natikače sezujemo in jih pustimo v bližini vrat).  V hladnih mesecih nosimo pri tem še tople nogavice (bele) nogavice. POZOR: v dvorani treniramo BOSI (glej Trenažni red)!
  • Karate-GI: V karateju kot daljnovzhodni veščini je uzanca (nenapisano pravilo), da nosimo bel “karate-gi” najprej z belim pasom. Izberi cenovno sprejemljivo varianto. Stroškovno najugodnejše je kolektivno naročilo preko kluba. Rokavi gija naj segajo do zapestij, hlačnice do gležnjev, medtem ko naj jakna pokriva zadnjico in še nekoliko čez.
  • Karate-PAS. Z gijem dobiš tudi beli karate pas (jap. “obi”). Povije se dvakrat okoli telesa in se učvrsti s posebnim kvadratnim vozlom, kar se naučite na treningu. Pas naj bo tako dolg, da sta oba prostoviseča konca po vozlu dolga še 40-50 cm. Beli pas obdržiš do napredovanja v rumeni pas (10. stopnja), ki ga pridobiš po nadaljevanju v rednem tečaju.

11

  • Izkaznica ITC/IC/TC – Internacionalni trenažni certifikat: To prejmeš po sprejemnem testirnem repetitoriju, s katerim se zaključi prvi dela začetnega tečaja.
    • ITC sicer ne spada v opremo v ožjem smislu, a ga je treba vedno pri sebi. Prejmeš ga na poseben način zataknjenega v plastičnem ovitku in tega potem ne spreminjaj po svoje. V isti ovitek je zataknjeno tudi navodilo, kako je treba ITC podatkovno dopolniti. ITC imej vedno pri sebi (v nepremočljivem žepu športne torbe) in pazi, da ga ne poškoduješ, saj je to stalni dokument o tvojem trenutnem trenažnem statusu (pasu) in ga potrebuješ ves čas svoje karate aktivnosti.
    • V ITC-ovitek zatakni tudi članski kartonček UKK, ki si ga prejel/a ob prvem plačilu članarine. Tudi tega je treba imeti vedno pri sebi, saj le z njim ob ev. preverbi dokažeš svoj članski status. Prav tako ga je treba predložiti ob poravnavi naslednjega obroka članarine za potrditev plačila.
  • Emblem: Hkrati s trenažnim certifikatom ITC prejmeš tudi enoten klubski emblem. Treba ga je prišiti na LEVI prsni strani gi-jakne. Lokacija: točno na levi prsi, le dve debelini prsta od pokončnega dvojnega šiva, ki se izteče v ojačano obrobo jakne.

10

  • Karate-PAS: rumeni.
  • Ščitniki: vsi za (1) zobe ter pesti (beli, deb. do 1 cm, naj držijo prste skupaj), dodatno za (2a) mednožje – moški oz. za (2b) prsi – ženske. Nujno za VARNO vadbo situacijskih variant – sparingov z aktivnim partnerjem, kar prične z 10. pasom.
  • Obuvalo za trening zunaj. Kakršnekoli športne copate/superge, po možnosti bele, in bele nogavice (kasneje, s 6. pasom obvezne). Nujni za poletne treninge izven telovadnice.

9

  • Ščitniki: (dodatno) za (3) goleni, za (4) kolena in za (5) komolce. Dodatno povečujejo VARNOST pred poškodbami v vadbi situacijskih variant – sparingov z aktivnim partnerjem.
  • Tekmovalni pas 2x: 1 beli in 1 rdeči
  • Uniformna MSKAI majica – oranžna (T-shirt). Nosimo jih med pavzami na seminarjih in med opravljanjem različnih funkcij na turnirjih namesto gi-jakne . Naročiš jo na naslov sportswear@mska.cz, oz. si jo nabaviš na mednarodnih MSKAI seminarjih.

8

  • Karate-PAS: oranžni.
  • Ščitniki: (dodatno) za (6) pesti (nikakor ne WKF), za (7) podlahti.
    • MSKAI ščitniki za pesti ne smejo biti debelejši od 1 cm in ne širši od hrbtišča roke, po možnosti naj povezujejo vse štiri prste skupaj; material po možnosti usnjen. Uporabljamo jih za sparing vaje – progresivni sparing. NISO pa dovoljeni v sparing borbah – odprtem oz. športnem sparingu, kjer uveljavljamo načelo karateja kot “prazne roke”.
    • POZOR: WKF ščitnikov NE uporabljamo na MSKAI treningih oz. seminarjih niti na naših internih turnirjih. Z njimi lahko trenirajo le posamezniki od 3. pasu dalje (izjemoma od 4.), kadar se pripravljajo na nek eksterni turnir.

7

(enako kot 8. pas)

6

  • Karate-PAS: zeleni.
  • Obuvalo: belo. Bele superge in bele nogavice za sodniške in coaching funkcije na turnirjih kot tudi za vse posebne ne-trenažne priložnosti (ev. skupinske fotografije zunaj, nastopi, promocije itd).

5

  • Uniformna MSKAI trenirka – modra: jakna (hlače neobvezno) z MSKAI znakom na hrbtu in nacionalno zastavico na levi strani prsi. Nosimo jo ob istih priložnostih kot oranžno MSKAI majico (glej 9), preko te majice ali tudi preko gi-jakne. Naroči se na naslovu sportswear@mska.cz, oz. si jo nabaviš na naših mednarodnih seminarjih.

4

  • Karate-PAS: modri.
  • Fokuserji za trening realnih zadetkov, 1-2 kosa takšne velikosti, da ju lahko nosimo s seboj na trening. Priporočljivo je tudi imeti doma vrečo za isti namen.

3

  • Tekmovalni pasovi za eksterne turnirje: 1 moder in 1 rdeč. (Izjemoma že s 4. pasom, kdor se že takrat kvalificira za eksterno raven).
  • Ščitniki za na eksternih turnirjih:  Na vseh eskternih turnirjih se je treba prilagoditi razpisu tudi glede ščitnikov. Praviloma gre za WKF pravila oz. ščitnike, a vsi organizatorji se tega ne drže v popolnosti. Tudi imajo različne mednarodne karate zveze lahko različne zahteve glede ščitnikov.
    • V eksternih razpisih zahtevane ščitnike uporabljajo naše tekmovalke/tekmovalci le na razpisanih turnirjih in seveda na trenažnih pripravah nanje (a zgolj na teh pripravah).
    • Pozor: ščitnikov, ki ne ustrezajo našim zahtevam (glej zgoraj 8), interno sicer ni dovoljeno uporabljati.

2

  • Karate-PAS: rjavi.
  • Sodniško-funkcionarski modro–sivi komplet (msk).  Nosilci rjavih in črnih pasov so praviloma člani MSKAI/Emeskai Akademije, prestavljajo klubsko elito in se morebitnih formalnih ali slavnostnih dogodkov (sprejemov, razgovorov, sestankov, proslav itd.), internih in eksternih, udeležijo v modro-sivi kombinaciji:
    • temnomoder enoredni suknjič,
    • svetlomodra srajca,
    • rdeča kravata,
    • svetlosive hlače,
    • črn pas, temnosive/modre nogavice,
    • črni čevlji/superge (dodatno bele superge, kadar tako zahteva upravitelj telovadnice).
  • POZOR: Tak komplet je uporaben tudi izven športnega dogajanja, to je ob vseh siceršnjih protokolarno nedoločeih oz. polformalnih priložnostih, ko bi napr. bila cela obleka preveč. (Tak komplet se sicer imenuje popoldanski, športni ali tudi klubski komplet in je časovno in kulturno univerzalna, splošno uporabna styling rešitev).

1

  • Novi beli gi/kimono za svečano promocijo z javnim vezanjem mojstrskega pasu z imenom in mojstrsko stopnjo novega nosilca. (Na splošno je priporočljivo imeti več kimon za dnevno menjavanje na seminarjih).

Napredovanje

Zakaj trening borilnih spretnosti?

Tako kot vsaka spretnost zahteva tudi obvladanje borilnih spretnosti – pri nas karateja – reden trening, tako učni kot utrjevalni.  S karate treningom usvajamo in izboljšujemo svoje borilne spretnosti, kar se odrazi tudi v napredovanju v vedno višji pas. Učinek tvojega treninga in s tem napredovanje pa je neposredno odvisno od tega:

  • kako hitro (v kolikem času),
  • kako dobro (kako natačno ter brez časovnih in energijskih izgub),
  • kako zanesljivo (do katere stopnje so že avtomatizirane),
  • kako trajno usvojiš predelane vsebine (kako dobro jih utrdiš).

To pa je dalje odvisno od tvojih zmožnosti in vložkov v samega oz. samo sebe, torej od:

  • tvoje odločenosti za napredovanje, to je motiviranosti in vztrajnosti za dosego učinka
  • tvojega dejanskega časovnega vložka, to je prisotnosti na treningih in seminarjih (repetitorijih)
  • tvojega zdravja in telesne pripravljenosti na borilno-motorično učenje
  • tvojega zaznavnega, umskega in čustvenega uravnavanja tvoje motorike (sensomotorike) ter premagovanja običajnih učnih frustracij
  • tvojega motoričnega dojemanja (lokomotorike)
  • tvojega pridrževanja trenažnih navodil in didaktičnih sistemskih zahtev (glej spodaj 1.-6.)

(a) Pogoji optimalne USPEŠNOSTI tvojega treninga

  1. Karate: najvišja prioriteta. Če želiš razviti neko spretnost – pri nas za borjenje z golimi rokami in nogami – potem mora ta cilj v tvojem življenju dobiti najvišjo prioriteto v prostem času. Torej, tvoj karate trening ti mora biti najljubša in najvažnejša dejavnost takoj za vsemi neizogibnimi obveznostmi kot so šola ali služba in družina, ali evtl. kakšna druga “višja sila”. V posebnih primerih pa, ko se pojavijo enkratne priložnosti za napredovanje ali uveljavljanje (seminarji, turnirji), je treba najti tudi možnosti odložitve ali prestavitve ali nadomestitve katere od naštetih obveznosti ali kakšne druge kompromisne rešitve.
  2. Redni tedenski treningi. Treniramo razdeljeni na programe (tečaje) po težavnostnih stopnjah (pasovih). Tako iz praktičnih izkušenj kot iz nauka o treniranju je dobro znano, da vsaka prekinitev treninga pomeni stagnacijo in nazadovanje. Redno obiskovanje treningov zagotavlja najhitrejše napredovanje. Po evtl. daljših izostankih od treninga moramo računati s tem, da bomo šele po nekaj treningih ponovno dosegli poprej že obvladano raven. Pri tem nam zelo pomaga udeležba na periodičnih seminarjih-repetorijih.
  3. Stalno periodično utrjevanje in dopolnjevanje (programski repetitoriji in trenažni turnirji). Po vsakem predelanem stopenjskem programu (tečaju) opravimo pregled natrenirane snovi s tem da (a) opravimo repetitorij že predelanega programa (v pol dneva) in se tudi (b) preizkusimo, koliko smo sposobni natrenirano tudi praktično uporabiti (od rumenega pasu dalje v formah in sparingu). Šele s tem je nek programski tečaj zares zaključen in so udeleženci, ki jim je potekla časovno in vsebinsko predpisana aktivna trenažna doba (AP – glej spodaj) , tudi testirani za naslednji pas, za ostale pa nujna obnovitev oz. izboljšanje oz. utrditev že znanega (vsled hitrega napredovanja lahko ob evtl. neizpolnjevanju didaktičnih zahtev pride do stagnacije). Za tiste, ki jim je določen program nov, pa je to pred-šolanje, to je vsestransko koristna in dobrodošla seznanitev z vsebino naslednjega tečaja.
  4. Celovit trening – dvotirni. Dolgoletne izkušnje dokazujejo, da je uspešen trening sestavljen iz (a) rednih tedenskih treningov in (b) periodičnih testirnih repetitorijev (pomladna, poletna in jesenska šola) s testnimi turnirji. Brez enega ali drugega ni napredovanja v kvaliteti. V kolikor te ne ovira višja sila, se udeleži (a) vseh rednih treningov ter (b) vseh periodičnih seminarjev.
  5. Vadbena vodila. Na treningih in seminarjih-reptitorijih dosledno upoštevaj navodila vodje tvoje programske skupine (tutorja tvojega tečaja) oz. vodje seminarja oz. repetitorija (instruktorja) in si pri tem samo-zaznavno in miselno prizadevaj za optimalno motorično izvedbo vsakokratne vaje.
  6. Rezime: pogoji za največji možni učinek treninga pod katerimi garantiramo funkcionalno in časovno optimalno borilno usposobljenost – to ni obljuba temveč dolgoletna izkušnja – so torej trije:
    1. redna in pro-aktivna udeležba na programskih tečajih (treningih v klubu)
    2. udeležba na potencialno vseh seminarjih oz. repetitorijih (in trenažnih turnirjih),
    3. dosledno pridrževanje trenažnih navodil (na tečajih in na repetitorijih).

(b) Sistemska ureditev NAPREDOVANJA po pasovih

Za napredovanje po pasovih pri nas nimamo klasičnih izpitov (ki so za vse udeležene časovno nesorazmerno zahtevni). Namesto tega imamo sistem napredovanja sestavljen tako, da naši kandidati še med testiranjem napredujejo (se izboljšujejo in dopolnjujejo).

  1. Vsak pas ima predvideno svojo AP (Active Period), to je minimalna AKTIVNA DOBA, ki je potrebna za utrjevanje (inkorporiranje, utelešenje, avtomatiziranje) vsakokrat na novo pridobljenih spretnosti ter izboljšanje in utrditev že usvojenih detajlov, da lahko napredujemo na višjo stopnjo.
  2. AP predpostavlja obseg aktivnosti v določenem času, tj. redne treninge ter udeležbo na repetitorijih oz. seminarjih v tem obdobju. Začetna AP je 2 aktivna meseca, nakar se pri vsaki barvi pasu doda po dva meseca, kot sledi:
    • minimalna AP – bela 2, rumena 4, oranžna 6, zelena 8, modra 10 in rjava 12 mesecev
    • vsaka ne-aktivnost, to je prekinitev treningov in/ali opustitev periodičnih repetitorijev, podaljšuje AP.
    • v primerih izjemnih dosežkov na repetitorijih in trenažnih turnirjih se lahko minimalna AP izjemoma skrajša.
  3. Izkoristek AP: minimalna udeležba na repetitorijih/seminarjih. Idealno je, da se udeležiš vseh razpisanih repetitorijev-seminarjev (po vsakem zaključenem tečaju pasu) in to v celoti, to je na vseh predvidenih trenažnih dnevih (pol-dnevnih!) ter na pripadajočem trenažnem turnirju. Ker to ob vsakdanjih življenjskih prisilah uspeva le redkim, imamo minimalno odmerjeno udeležbo za posamezne stopnje pasov, in je označeno s črkami: P= aktualni program (preverjanje), R= repetitorij (utrjevanje, dopolnjevanje), N= naslednji program (seznanitev), T= trenažni turnir: F= forma (nastop), S= sparing (preizkus), J= sojenje (postopno vse sodniške vloge) kot sledi:
    • 12. za 11. pas min.:  1xP12+1xN11
    • 11. za 10. pas min.:  1xP11+1xN10+1xT (prip.F+J)
    • 10. za 9. pas min.:    1xR11+1xP10+1xN9+1xT (F+prip.S+J)
    • 9. za 8. pas min.:      2xR11+1xR10+1xP9 +1xN8+1xT (F+S+J)
    • 8. za 7. pas min.:      2xR11+2xR10+1xR9+1xP8+1xN7+2xT (F+S+J)
    • 7. za 6. pas min.:      2xR11+2xR10+2xR9+1xR8+1xP7+2xT (F+S+J)
    • 6.-3. za 5.-2.pas:      udeležba na višjih transregionalnih in mednarodnih seminarjih AA, BB/CC, EE, AZ in turnirjih (tudi eksternih)
    • 2.-1. pas (Dan-test): predpisan min. obseg seminarjev in turnirjev (vključno z eksternimi, po MSKAI koledarju) in ustrezne sodniške kvalifikacije.

    Na ta način je zagotovljeno najhitrejše možno napredovanje, saj so postopoma izpolnjene AP garant za kvalitetno obvladanje borilne spretnosti – kombinatorno-motorično, situacijsko, kondicijsko in mentalno – na vsaki doseženi stopnji.

  4. Testiranje za višji pas. Za napredovanje v višjo stopnjo pasu je treba:
    1. absolvirati v klubu redni tečaj svoje stopnje pasu (program 16 trenažnih enot, 2x tedensko)
    2. izpolniti minimalni obseg udeležbe na repetitorijih s testnimi turnirji oz. na posebnih seminarjih ter različnih  turnirjih v AP svojega pasu (gl. zg. 3)
    3. prikazati opazen senso-motorični napredek v svojem programu (na repetitoriju)
    4. dovršeno obvladati pripadajočo “formo” (F: priporočeno z 11., obvezno od 10. pasu dalje)
    5. uspešno uporabiti pridobljeno spretnost v boju (S: sparing – poenostavljena in optimalno varna borba priporočena z 10., obvezna z 9. pasom; B: prava športna borba od 6. pasu dalje).
    6. suvereno opraviti sodniške funkcije na posameznih stopnjah pasu (J: merjenje časa in protokoliranje od 11. dalje, ocenjevanje od 8. dalje, vodenje in odločanje od 6. dalje, nadzor in razsojanje od 3. dalje), kar podkrepi dojemanje vplivnih faktorjev karate tehnike (optimiranje udarnega impulza, razpon od zadostne do maksimalne izvedbe, stopnja varnega zadetka glede na občutljivost vitalne cone) in taktike  (anticipacija, taktični moment).

TRENAŽNE SKUPINE

TRENAŽNE SKUPINE (po težavnostnih stopnjah in barvah pasov od začetnikov do mojstrov)

 

Vsaka trenažna skupina (tečaj) ima:
(a) svojo zaporedno številko generacije, ki jo dobi kot začetna skupina in jo obdrži 3 semestre zaporedoma
(b) svoj trenažni termin (urnik), ki ga obdrži od 1. do 3. semestra
(c) svojo barvo, ki se menja vsak semester (ne glede na dejanske pasove članov skupine):

  1. semester BELA,
  2. semester RUMENA in
  3. semester ORANŽNA
  4. semester se razpusti (glej spodaj)

K1. Kot NOVI/A ČLAN/ICA se pridružiš skupini BELA, ki dobi svojo generacijsko številko in svoj trenažni termin in ju obdržiš tri semestre. Zapomni si ju!

K2. Naslednji semester (ob vpisu naslednje nove generacije) nadaljuješ namreč v isti skupini z isto številko in z istimi trenažnimi termini, ki pa bo takrat RUMENA,

K3. …še en semester kasneje pa ORANŽNA skupina (z isto številko in z istimi trenažnimi termini).

K4. Četrti semester pa se tvoja oranžna skupina UKINE. Tisti iz skupine, ki bodo tačas redno napredovali v zeleni pas, se pridružijo stalni skupini #16. To je naša ZELENA-ČRNA skupina s stalnim urnikom za vse od zelenega pasu naprej (brez izjem). Ostali (še oranžni oz. še rumeni pasovi) pa se pridružijo takratni novi, to je generacijsko mlajši oranžni ali evtl. še mlajši rumeni skupini.Trenažni termin razpuščene oranžne skupine prevzame začetna BELA skupina novovpisane generacije.

POZOR! VSAKDO, ki kakorkoli ne dohaja svoje izvirne skupine, lahko kadarkoli prestopi v mlajšo skupino svetlejše barve (ni treba vztrajati 3 semestre). Sicer imate vsi pravico nadomestne ali dodatne udeležbe na treningih skupin z novejšo, višjo številko (in svetlejšo barvo pasu), ni pa to mogoče v skupini z nižjo, starejšo številko (in temnejšo barvo pasu) od vaše izvirne skupine. Dodatni treningi v skupinah s programi svetlejše barve, torej utrjevanje že znane snovi, izboljšujejo že usvojeno stopnjo borilne spretnosti, saj preprečujejo “pozabljanje” (zanemarjanje) podrobnosti, kar je možen stranski pojav sicer izjemno pospešenega napredovanja v našem trenažnem sistemu (če se zanemarja sistemsko utrjevanje skozi repetitorije).

 

Članarina

POZOR! Članarina NI trenirnina…

… je pa eden od pogojev za pogoj za udeležbo treningov! Več gl. Trenažni red!

  • Za prvi obrok članarine glej VPIS
  • Višina članarine variira, kot je razvidno iz spodnjih tabel, glede na
    • način vplačevanja (mesečno ali letno)
    • predhodni članski status
    • čas plačila z ozirom na rok
  • Poravnana članarina se vpiše v članski kartonček UKK, ki ga prejmeš ob prvi poravnavi članarine in ga je treba imeti vedno pri sebi (v nepremočljivem žepu tvoje športne torbe). Kasneje zatakneš članski kartonček v plastični ovitek Trenažnega certifikata (TC), ki ga prejmeš po sprejemnem repetitoriju (gl. Trenažni red in Napredovanje).

MESEČNA članarina

  • Višina: Mesečna članarina znaša 50 EUR/mesec
  • Rok: Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po roku? Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Po ev. prekinitvi? Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Alternativa mesečni je do 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih. Višina tretjinskih obrokov članarine se ob plačilu ravna:
    • po članskem statusu (neprekinjen ali obnovljen oz. začet, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov, skupno 5 možnosti.

  • Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  • NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.
Članski status 1/3 obrok Čas poravnave članarine
Popust  ca.
A   –   B začetni ali obnovljen (1) 90 €
pravočasno PRED rednim rokom ~55 %
(2) 100 €
zamujeno PO rednem roku
~50 %
(3) 110 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~45 %
C neprekinjen (2) 100 €
pravočasno PRED rednim rokom ~50 %
(3) 110 €
zamujeno PO rednem roku ~45 %
(4) 120 €
naknadno po NAKNADNEM roku ~40 %
D prekinjen (3) 110 € pravočasno PRED rednim rokom ~45 %
(4) 120 € zamujeno PO rednem roku ~40 %
(5) 130 € naknadno po NAKNADNEM roku ~35 %

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (3) imajo novinke in novinci za eno tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (3) imajo povratniki za eno tretjino leta, ko so se po več kot enem letu ponovno aktivirali.
  3. Neprekinjen članski status, (2), (3) in (4) , pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Prekinjen članski status, (3), (4) in (5), nastane, ko predhodni obrok letne članarine NI bil poravnanl
  5. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  6. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Univerzitetni karate klub

POZIV
vsem našim članicam/članom, prijateljem in podpornikom!

Podprite našo volontersko dejavnost z donacijo 0,5% dohodnine, (iz DURS-u poravnane dohodnine!)

Kot društvo, ki deluje v javnem interesu, smo na listi upravičencev do takšnih donacij, ki nam jih prizna in nakaže DURS iz že poravnane dohodnine naših članic/članov, prijateljev in podpornikov. To nam omogoča, da že leta ohranjamo nespremenjeno članarino, ki je najugodnejša v mestu. 

Kako izvedem donacijo dela dohodnine?

Zelo enostavno – preko interneta (eDavki) ali po pošti: natisnite in izpolnite obrazec ter ga pošljite na naslov društva (glej zgoraj) ali oddajte na treningu.

Naša vizitka

Ime društva: UNIVERZITETNI KARATE KLUB
Treningi na naslovu: Športna hala Gimnazije Bežigrad, Ljubljana (glej Kako do nas?)
Sedež društva: Cesta na bokalce 4a, 1000 Ljubljana
Zakoniti zastopnik: Peter Brejc
Poštni naslov društva: Gmajnica 239, 1218 Komenda
Vpis v register društev: UE Ljubljana, zap. št. 814, matična št. 5506468 (od 1992)
Vpis v poslovni register: AJPES, 317-102-03-1735/2008
TRR: SKB, 03134-1000191818
Davčna številka: 88593588 (NISMO zavezanec za DDV)
Status društva: smo društvo, ki deluje v javnem interesu (več o tem statusu…)

– MIZŠ, odločba 6717-1460/2019/2 (081-06)

Kontaktni e-mail: ukk@ukk.mska.net


Naša dejavnost

Današnji karate? Splošno je znano, da pomeni karate borilno spretnost “prazne roke”. Za očeta karateja nekako velja okinavski mojster Gichin Funakoshi, ki je na Japonskem 1922 pričel s celovitno reformo in japonizacijo izvorno smrtonosne borilne spretnosti “tode”, ki so jo v 17.stol. uporabljali na Okinavi v boju proti okupatorskim samurajem. Dobrih 10 let kasneje, po uvedbi tudi športno-borilnih treningov in prvih tekmovanj, je cesarska agencija Butokukai uvrstila štiri karate stile – shotokan, shitoryu, gojuryu in wadoryu – med budo borilne športe s samurajsko tradicijo (da to zgodovinsko ni mogoče, še danes ne moti nikogar). Tako se je načrtno razvila ter upravno-politično uveljavila nova moderna japonska borilna disciplina, ki so jo po 2.sv.vojni takrat vodilni japonski mojstri imenovali karate šport, a jo kljub temu načrtno razširjali po svetu  z nalepko “tradicionalni karate-do”.

Z globalizacijo se je športni razvoj karateja samodejno nadaljeval. Postopoma je zbledela budo ezoterika kakor tudi tkim. tradicionalne stilske motorične norme . Posledično je danes povsod prisoten tekmovalni, vse-stilski, univerzalni, moderni športni karate, akcijsko in trenažno prilagojen zahtevam in pravilom v borbah in katah (prikazih, formah). (več…).

Naš pristop: V UKK gojimo KARATE po sodobnih športnoznanstvenih spoznanjih kot:

  • borilni šport  – tekmovalno (več…)
  • fight-fitness – rekreativno (več…)
  • martial art – samovarovalno & samoobrambno (več…)

Naše izhodišče je pionirski prispevek japonskega velemojstra Chojira Tanija (shitoryu, shukokai stil), sicer profesorja fizike, ki predstavlja zametek razlage karateja s pomočjo biomehanike. Ta zametek je vseobsežno dopolnil in to delo še nadaljuje naš strokovni mentor dr. Rudolf Jakhel. Del njegovih dognanj vsebuje knjiga Moderni športni karate: osnove tehnike in taktike (slovenski prevod izd. Fakulteta za šport). Uvedli pa smo še celo vrsto nadaljnih racionalnih izboljšav načina in učinka treninga, ki še niso bile objavljene.

Vsled sistematično urejene sodobne trenažne metode imenovane Emeskai, po kateri potekajo naši treningi, dosegamo

  • največji učinek
  • ob največji možni varnosti
  • ter najmanjši porabi časa in energije.

S tem bistveno prednjačimo na karati sceni, saj članice in člani našega kluba že po relativno kratkih trenažnih pripravah praviloma osvajajo najvišje mesta in medalje tudi na tekmovanjih svetovne ravni (več…).

Naš trenažni program: Učni, utrjevalni, rekreativni in tekmovalni tečaji (vse težavnostne stopnje) izvajani po načelih nauka o športnem treniranju

  • od začetnika do mojstra karateja (in višje izpopolnjevanje oz. specializacija) rekreacijsko, samoobrambno in tekmovalno
  • trenersko usposabljanje vse do licence instruktorja oz. trenerja karateja
  • usposabljanje za sojenje v karate športnih bojih in formah (katah)
Učinki treninga: Redni trening karateja nam obenem s prirastom senso-motorične borilne spretnosti prinaša že kratko- in srednjeročno celo vrsto dobrobiti osebne rasti: varnost, fitnes, pravilno držo, dobro počutje, notranjo trdnost, samozavest, samodisciplino, vztrajnost, navdušenje, zabavo, zdravje ...in še bi lahko naštevali.
Sprejemamo: Vsako pomlad in jesen sprejemamo novinke in novince v začetne tečaje:

  • učenke in učence zadnje triade OŠ
  • dijakinje in dijake vseh poklicnih in srednjih šol
  • študentke in študente
  • zaposlene, ne glede na letnik

Opomba: Posebej vabljena dekleta, ki se pri nas dobro počutijo, saj jih je že za polovico članstva, kar je v tej športni disciplini prava redkost.

Naši vodilni

Naš  strokovno-trenerski vodstveni team:
  • Dr. Rudolf Jakhel, X. Dan, instruktor-mentor mednarodne MSKAI akademije, sovodja programa Borilni športi na Fakulteti za šport, član Pedagoškega sveta IMACSSS (Mednarodne znanstvene zveze za borilne veščine in športe), ustanovitelj in soustanovitelj preko 100 karate klubov doma in po svetu, itd., strokovni mentor kluba
  • Peter Brejc, IV. Dan, licencirani instruktor MSKAI akademije,  soustanovitelj ter trenutni predsednik oz. zastopnik in trener kluba
  • Matej Žagar, II. Dan, licencirani instruktor MSKAI akademije, soustanovitelj ter stalni zdravnik kluba

Opomba: Vsi naši trenerji in funkcionarji opravljajo delo v klubu volontersko.

Mojstri in absolventi našega trenažnega programa:
  • Žiga Jakhel, II. Dan, licencirani instruktor MSKAI akademije, soustanovitelj ter dolgoletni trener in predsednik kluba
  • Dr. Simon Ralca, II. Dan, licencirani instruktor MSKAI akademije, soustanovitelj ter dolgoletni sotrener
  • Aleks Jesenovec, II. Dan
  • Dejan Prebil, II. Dan
  • Matej Žagar, II. Dan
  • Gorazd Čater, I. Dan
  • Dr. Katja Kolšek, I. Dan
  • Matic Grebenc, I. Dan
  • Tamara Četković, I. Dan
  • Tomaž Ilijaš, I. Dan
  • Janez Stušek, I. Dan
  • Mitja Svoljšak, I. Dan
  • Jošt Štrukelj, I. Dan
  • Mitja Šorn, I. Dan
  • Matjaž Hoyer I. Dan
  • Teja Tamše, I. Dan
  • Nejc Škoflek, I. Dan
  • Uroš Kolar, I. Dan
  • Jasna Černe, I. Dan
  • Vesna Vitez, I. Dan
  • Klara Eichlerova
  • Rok Gregorič
  • Martina Lušin
  • Valentina Perčič
  • Melita Čelesnik
  • Živa Poglajen
  • Luka Buhin
  • Simon Caserman
  • Jure Obreza
  • Jani Obreza

Naše povezave

Širše povezave,   članstva in sodelovanje društva:
  1. Smo člani utemeljitelji krovne zveze karate zvez, stilskih združenj in samostojnih karate klubov, ZKOS – Zveza karate organizacij Slovenije, Ljubljana, ki je tudi članica OKS/ZŠZ – Olimpijskega komiteja Slovenije/ Združenja športnih zvez.
  2. Programsko in akcijsko-koledarsko (seminarji, repetitoriji, tekmovanja, izpiti) smo vključeni v mednarodni mreži MSKAI – Modern Sports Karate Associates International, s sedežem v Aachenu, Nemčija.
  3. Občasno sodelujemo tudi z realno-borilno usmerjeno Kempo arnis zvezo Slovenije, s sedežem v Novem Mestu.
  4. Udeležujemo se mednarodnih tekmovanj evropske zveze za karate in sorodne discipline FEKDA – Federazione Europea Karate Discipline Associate, s sedežem v Milano/Rho, Italija, ter z njo sodelujočimi mednarodnimi zvezami tradicionalnega in športnega karateja.
  5. Sodelujemo v mednarodni tradicionalni karate zvezi enega od shitoryu stilov ISKU – International Seishinkai Karate Union, s sedežem v Kyoto, Japonska.
  6. Smo redni člani Športne zveze Univerze v Ljubljani.
  7. Naše reference obsegajo tudi sodelovanje v posameznih raziskovalnih projektih Programa za borilne športe Fakultete za šport Univerze v Ljubljani.
  8. Raziskovalno, publicisticno in recenzorko sodelujemo z Idokan Poland Association, kjer je nas strokovni mentor, dr. Rudolf Jakhel, X Dan športnega karateja emeskai, drugi vodstveni član njihovega Dan komiteja za karate z japonskim naslovom Hanshi.
  9. Na isti način sodelujemo tudi z IMACSSS – International Martial Arts and Combat Sports Scientific Society, kjer je naš strokovni mentor član Pedagoškega oddelka. Obe organizaciji imasta sedež na Univerzi v Rszeszow, Poljska.

Naša knjiga

Knjiga - slovenska naslovnica

Slovenski prevod, objavljen v zbirki
Športna knjižnica, Fakulteta za šport,
Univerza v Ljubljani, 1994

O namenu

Knjiga Moderni športni karate – tehnične in taktične osnove je namenjena karate športnikom in trenerjem vseh stilskih smeri, ki jih zanima racionalno jedro tega športa. Vsakdo, ki je dovzeten za analitični pristop, lahko s pomočjo podrobnih opisov ter preko 320 fotografij, skic in tabel izboljša uporabnost svojih borilnih tehnik z optimiranjem njihovih povezav in kombinacij, ne da bi se pri tem moral odpovedovati svoji usmeritvi. Dodatno je knjiga opremljena z vrsto risb znanih srednjeveških ilustratorjev, ki dokazujejo, da ima to, kar imenujemo karate, tudi svoje “karatelike” evropske korenine.

O avtorju

Avtor Dr. Rudolf Jakhel je med drugim sociolog z mednarodnimi referencami iz Evrope in Amerike.  Je eden od pionirjev slovenskega karate športa – kot tekmovalec, trener, sodnik, popularizator, univerzitetni učitelj in raziskovalec –  in danes nosilec mojstrskega pasu X. stopnje. Med drugim je prvi slovenski absolutni zvezni viceprvak in sonosilec ekipne bronaste medalje na Evropskem karate prvenstvu 1971.  Istega leta je na takratnem Inštitutu za šport Tehniške univerze Aachen v Nemčiji pričel s svojimi raziskavami o možnostih racionalizacije v karateju in hkrati deloval kot v.d. zveznega trenerja ter vrhovni sodnik v nemški karate zvezi. Leta 1996  je spodbudil in od takrat sooblikoval Program za borilne športe na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, sodeluje v mednarodni mreži znanstevnih raziskovalcev borilnih športov in je tudi član Pedagoškega sveta ter Dan komiteja IMACSSS (International Martial Arts and Combat Sports Scientific Society; glej poglavje “Divisions”).

Slovenski prevod na Fakulteti za šport je pošel (pripravlja se ponatis; naročila nemške ali angleške izdaje preko amazon.de ali amazon.com, glej tudi recenzije spodaj)

Ocene bralcev v spletnih knjigarnah

  • amazon.com (v angleščini, edicija 1999, najvišje ocene, 5 recenzij)
  • amazon.de (v nemščini, edicija 2002, najvišje ocene, 9 recenzij)

Izvirna recenzija 

Recenzija knjige Moderni športni karate

Izd. Splošna nemška univerzitetna športna zveza, H.Putty Wuppertal, 1989

Recenzentka Dr. Elke von Oechsen, danes mojstrica VIII. stopnje wadoryu karate stila.*)
 

“Ta knjiga blagodejno izstopa iz množice ‘običajnih’ karate knjig, ker se ne orientira po japonskih učnih strukturah. Jakhel je uspel narediti nekaj, kar je bilo že dolgo časa prepotrebno, namreč, da je s pomočjo zahodne logike in z zahodnim know-howom analiziral tisto, iz česar karate sestoji.

To je zelo dobrodošlo, saj je učni proces hitrejši in učinkovitejši, če temelji na znanih, dobro utečenih miselnih in učnih navadah. V nasprotju s tem srečujemo v drugih knjigah predvsem podajanje, ki se orientira po japonski karate filozofiji in ki ne ustreza analitičnemu mišljenju Evropejcev.Analitičnemu pristopu, ki ga je izbral Jakhel, bi morali dati vso podporo, da bi se lahko Evropa v tem pogledu emancipirala od Japonske in razvila svoje lastne zmožnosti v karate športu. …Le tako je mogoče prenesti izkušnje iz drugih športov v smislu transferja v karate, kar je ta knjiga že opravila, in tako optimalno doprinesti k izboljšanju učinka treninga. S tem nastaja široka zasnova za gojenje karate športa, ki ne zahteva več ukvarjanja z japonsko kulturo, saj lastne kulturne korenine v ta namen zadoščajo.

Predložena knjiga nudi v sebi zaključen, dobro premišljen in podroben opis športnega karateja. Je dobrodošel prispevek trendu, ki ga že nekaj časa opažamo. Analitično-evropski pristop h karateju je vse bolj navzoč na raznih športnoznanstvenih kongresih in v zametkih pri posameznih kompetentnih trenerjih. Jakhelovo delo izhaja iz te diskusije.”

 

*) Recenzija je bila objavljena ob izidu knjige v reviji HOCHSCHULSPORT (Visokošolski šport), Darmstadt, 12/90. Avtorica je doktor športnih znanosti,  hkrati pa že takrat enako kot še danes vodilna trenerka enega od prevladujočih tradicionalnih stilov (wadoryu), ki so vsi znani po tem, da si medsebojno ne priznavajo legitimnosti, še najmanj pa so dovzetni za kritično analizo, kot jo daje naša knjiga. S tega vidika je izjemno pozitivna recenzija Dr.Oechsenove izstopajoči unikum, ki sam po sebi priča, da noben stil v karateju nima monopola nad njegovo razlago in da je znanstveni pristop v tej disciplini še kako potreben.

Recenzije v nemščini 

 

***** 5.0 von 5 Sternen Ein großartiger Ansatz eines Lehrsystems!!! 5. Mai 1999.

Von Ein Kunde  Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport- Karate. Technische und taktische Grundlagen (Broschiert) 

Meister Rudolf Jakhel setzt mit seinem Buch einen neuen Maßstab in der Lehre des Sportkarate. Nirgends gibt es ein so transparentes und logisches Lehrsystem für diesen Kampfsport. Neueste Methoden und hoher didaktischer Anspruch machen dieses Buch zu einem Ausnahmewerk von einem Ausnahme-Sportler.

***** 5.0 von 5 Sternen westliche Lernstrukturen berücksichtigt, 2. Dezember 2002.

Von Dr. Elke von Oehsen (Bremen) – Alle meine Rezensionen ansehen. Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport Karate. Technische und taktische Grundlagen (Taschenbuch).

Dieses Buch tritt aus der Reihe “normaler” Karate-Bücher hervor, da es sich nicht an den Lernstrukturen Japans orientiert, sondern mit westlicher Logik und westlichem Know-how eine Analyse dessen vornimmt, was im Sportkarate vermittelt werden soll. Dieser Ansatz ermöglicht einen schnelleren und effektiveren Lernprozeß für Europäer als die traditionelle japanische Methodik, da er die vertrauten Denk- und Lerngewohnheiten einbezieht. Auf dieser Basis ist es möglich, dass die Europäer im Sportkarate ihre tatsächlichen Leistungsgrenzen erreichen können.

***** 5.0 von 5 Sternen Übersichtlich und ausführlich, 12. Dezember 2002.

Von Ein Kunde Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport Karate. Technische und taktische Grundlagen (Taschenbuch).

Das Buch “Modernes Sport-Karate” bearbeitet technische und taktische Grundlagen des Sport-Karate. Keine Stilrichtung wird favorisiert, denn es geht um die sportlichen Komponenten des Karate, die alle Stilrichtungen gleich betreffen: so beginnt es mit Überlegungen über “Sportethik”, “sportlicher Wettstreit” und “sportliches Training”. Daraufhin kann man im Kapitel “Technische Bestandteile” sehen, wie einfach eigentlich alle Karate Techniken sind, da sie ja alle aus einigen wenigen Grundtypen abgeleitet werden können. Auch der Kapitel “Taktische Bestandteile” überzeugt mit der Klarheit der Darbietung, wie die Vielzahl aller möglichen taktischen Situationen auf ihre Bausteine reduziert wird. Das Buch ist, dank seiner Übersicht und ausführlichen Beschreibung, eines der besten Bücher in seiner Art, das zur Zeit auf dem Markt zu finden ist.

***** 5.0 von 5 Sternen Vereinfachung des Lernens, 4. Dezember 2002.

Von “simon0070” – Alle meine Rezensionen ansehen. Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport Karate. Technische und taktische Grundlagen (Taschenbuch).

Das Buch Modernes Sport Karate ist tatsächlich durchaus ungewöhnlich, wie es der Autor in der Einleitung selbst ansagt. Jede Seite bringt etwas Neues. Als Folge dessen ist das Buch stellenweise etwas anstrengender zu lesen, aber es lohnt sich sehr, es bis zum Ende durchzuackern. Zumal die vielen analytischen Fotos, Tabellen und Flowcharts den Text sehr gut unterstützen. Der Leser bzw. die Leserin findet so im Buch ausführliche Erklärungen sowie einen klaren Überblick über die Bewegungsstruktur des Wettkampf-Karate, den man schon seit je in dieser Sportart vermisst. Die spontan sich ergebende Menge von aneinandergereihten Kampfkationen, die im Kumite (Autor nennt es einfach Sportkampf) allgemein angewendet werden, ist in diesem Buch nach einigen Bewegungskriterien reduziert. Anschliessend sind dann die verschiedenen Abwandlungen der grundlegenden Aktionen nach gegenseitigen Verwandschaften aufs Neue zusammengeordnet. Es ist einleuchtend, dass auf dieser Grundlage auch das Erlernen der einzelnen Karate-Techniken einfacher und leichter wird. In so fern kann man auf das eigentliche Lehrbuch neugirig sein, das der Autor abschliessend verspricht.

***** 5.0 von 5 Sternen Endlich Klarheit !, 25. November 2002.

Von Ein Kunde Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport- Karate. Technische und taktische Grundlagen (Broschiert) 

Den Daten am Ende des Buches nach ist der Autor welterfahren, mehrsprachig und interdisziplinär orientiert: Er hat nicht nur mehrere Karate Stilrichtungen trainiert und bedeutende sportliche Erfolge erzielt, sondern sich auch vom Sozial- zum Sportwissenschaftler entwickelt. Dadurch ist die Offenheit sowie die Durch- und Weitsichtigkeit seines Ansatzes im Karate erklärbar.
In der Einleitung erklärt uns der Autor, dass er mit seinen Forschungen in Karate schon in den 70-er Jahren angefangen hat. Seit dem sind wir Zeugen einiger wesentlichen Veränderungen auf der Karate Szene geworden:
– Die aufeinander folgenden Angriffe, Kombinationen und Serien, sind in im Wettkampf “kumite” überall und auf allen Ebenen zu sehen.
– Im Sportkampf sind auf der Weltebene die Mehrpunkte-Regeln offiziell angenommen worden.
– Auf den offiziellen Kata-Wettbewerben werden neben den traditionellen Katas auch die modernen, freigestalteten neuen Formen gefördert.
Interessanterweise waren jedoch gerade diese Veränderungen seitens des Autors in seinem Buch erwartet und sogar vor mehr als 20 Jahren explizit vorhergesagt bzw. in seiner rationalen Analyse des Karate Sportkampfes vorausgesetzt worden. Dies mag der Grund sein, dass die Resultate seiner Analyse eine Klarheit in das Sport-Karate bringen wie dies vorher kaum jemandem gelungen ist.

***** 5.0 von 5 Sternen Praktisch – Einfach, 7. August 2003.

Von Ein KundeRezension bezieht sich auf: Modernes Sport- Karate. Technische und taktische Grundlagen (Broschiert) 

Ich kann mich im grossen und ganzen nur den anderen Bewertungen anschliessen, jemandem, der versucht in Sportkampf erfolgreich zu sein wird dieses Buch eine effektive Hilfestellung sein, auch wenn man im ersten Moment überfordert scheint und es auch Leute gibt die die Ansicht vertreten man könne so etwas wie ein “Taktisches Moment” weder erkennen noch gezielt ausnutzen oder provozieren, so kann ich nur bestätigen das es mit übung durchaus möglich ist eben dies zu tun und das eben dieses Buch dabei eine wichtige Hilfestellung ist.

***** 5.0 von 5 Sternen Fokussiert auf Karate für den Sportkampf – aber gekonnt!, 13. Juli 2003.

Von Jo – Alle meine Rezensionen ansehen.Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport Karate. Technische und taktische Grundlagen (Taschenbuch).

Dieses Buch verfolgt einen im Vergleich zu klassisch orientierten Standardwerken einen überraschend anderen Ansatz bei der Vermittlung der Grundlagen des Sport-Karate. Das gesamte Repertoire der für den Sportkampf (Kumite) relevante Techniken und Bewegungsabläufe wird systematisch analysiert und logisch strukturiert dargestellt. Dies erfordert vom Leser eine gewisse Bereitschaft zum “verstehen wollen”, jedoch eröffnet sich dann eine erstaunlich logische Struktur im Aufbau der Karate-Techniken.

Diverse Elemente der klassischen Karate-“Grundschule” wie z.B. einige Stellungen (Kiba-Dachi) oder das Kihon-Kumite sucht man in dem Buch vergebens. Auch werden einige ganz allgemeine Grundlagen, wie z.B. die genaue Hand- oder Fusshaltung beim Stoss oder Kick nicht im Detail dargestellt – auf die richtige Atmung wird nur im Hinblick auf den kampftaktischen Aspekt eingegangen. Somit gehören Kata-Spezialisten sicher genausowenig zur Leser-Zielgruppe wie Anfänger, die Karate ausschliesslich auf Basis dieses Buches erlernen wollen. Für alle Sportkampf-Interessierten Karateka – sowohl als Ergänzung für Anfängertraining oder als Weiterbildung für Fortgeschrittene – ist dies jedoch ein sehr interessantes Buch, welches neben den Sportkampf-Techniken auch taktische Grundlagen beleuchtet.

***** 5.0 von 5 Sternen Ein klasse Buch, 2. Juli 2003.

Von “steffileinchen” – Alle meine Rezensionen ansehen. Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport Karate. Technische und taktische Grundlagen (Taschenbuch).

Dieses Buch ist sehr aufschlussreich und beinhaltet alle wichtigen Details und anderes, was man zum erlernen vom Modernen Sport Karate braucht.Es hat mir sehr geholfen, mich in dieser Kampfsportart noch sehr viel mehr zu verbessern… Die Gliederung des Buches ist ebenso gut wie der Inhalt… sehr effektiv und verständlich… Es lohnt sich wirklich dieses Buch zu kaufen!

***** 5.0 von 5 Sternen Grundlagenbuch für modernes Sportkarate, 10. März 2006.

Von Stephan Kleiber “buchtippse.de” (München) – Alle meine Rezensionen ansehen
(TOP 500 REZENSENT) (HALL OF FAME REZENSENT). Rezension bezieht sich auf: Modernes Sport Karate. Technische und taktische Grundlagen (Taschenbuch).

Rudolf Jakhel bringt in seinem Buch das Ergebnis seiner langjährigen Erforschung des Karate heraus. Als Ergebnis entwickelte sich eine neue, leicht zu erlernende Form des Karate – eben das ´modern sports karate´ – was primär auf den Wettkampf ausgerichtet ist. Nützliche Bewegungsabläufe der bisherigen Stile wurden herausgearbeitet, aufs Wesentliche reduziert / optimiert und lernbar in eigene Formen umgesetzt. Das Buch ist sicherlich empfehlenswert als Anregung für offene Karateka anderer Schulen und eine optimale Ergänzung für MSK-Lernende. Allzu viele Details darf man allerdings nicht erwarten, die gibt’s im praktischen Training. Dennoch sehr lesenswert, anschaulich durch die vielen Abbildungen und vor allem praktisch umsetzbar.

 

Recenzije v angleščini

***** 5.0 out of 5 stars, December 4, 2002.

By Lisa Lane (New Zealand) – See all my reviews.This review is from: Modern Sports Karate: Basics of Techniques and Tactics (Meyer & Meyer sport) (Paperback)Enlightening, convincing, useful.

The overall estimation: this is an extraordinary reference book on technical and tactical foundations of karate sport. Its only weakness might lay with the complexity of the issue that doesn’t always allow explanations in simple words. Consequently, the textual part of the book is sporadically as condensed as usual in reference books. It requires, hence, a rather high concentration and persistence on the side of a reader.
But exactly this makes it obvious that this book has been actually written for karate people who don’t use their heads for breaking bricks. Instead, it will rather help them breaking walls of the still remaining orthodoxy in karate.
The statements in this book are based on one side on deductions from common experience in sports fighting, and on the other on the transparency in accordance with human kinetics. The visual part of the book plays, then, a very important function. It is not meant for illustrations, but as evidence instead. The series of photographs, for instance, showing sequences of movements of fighting techniques are made on marked lines and points. In this way, the correctness of distances and angles with demonstrated actions becomes self-evident. Further example: the mutual relationship of presented basic combinations becomes visually easy to grasp when the interested reader cuts out parts of photographs as designated in the book. Thumbing then the pages with combinations quickly through results in a cinematic, much enlightening didactic effect.
A reader who accepts pregnant statements and doesn’t just glance over but study photographs, figures, and tables carefully will be much rewarded. She or he will not just gain a completely new, convincing, and very useful insight into the basics of sports karate. He or she will for sure re-open the book Modern Sports Karate every time when wondering how to improve on the fluency and/or speed of a certain karate technique, or how to move more efficiently in a certain tactical situation.
The author as sports scientist doesn’t favour, logically, any of the established karate schools. Regretfully, such style-neutral, objectively written books are really rare on the karate book market – but for that reason all the more precious.

***** 5.0 out of 5 stars Potentials for everyone, December 6, 2002.

By Monika (Czech Republic) – See all my reviews .This review is from: Modern Sports Karate: Basics of Techniques and Tactics (Meyer & Meyer sport) (Paperback).

Reading the book Modern Sports Karate appears like a discovery journey. The author constrains one to think with him consequently through the most important technical and tactical facets of sports fighting in karate. Such value neutral, logical approach is opening new ways for improvements in exercising karate as a sport. One doesn’t need necessarily to accept the presented system as a whole. A multitude of potentials is comprised in this book. Thus, everyone can find some interesting details to improve his own fighting repertory; regardless of his karate school or style and regardless of the degree he has so far reached.

**** 4.0 out of 5 stars Sport Science meets Tradition!, February 28, 2003.

By Ricky Westrupp (Nelson,New Zealand) – See all my reviews. This review is from: Modern Sports Karate: Basics of Techniques and Tactics (Meyer & Meyer sport) (Paperback).

This is the future for Karate!… were my first thoughts after reading this book. It is obvious to me now where karate is heading, and I think it is the most obvious direction. The mystique of traditional formats, is now not so mysterious and more transparent, and with the advent of multi style formats the choices are boundless, this leads us to a fresh way of presenting karate in a model which suits modern society.
The book and the author have presented us with a very enlightened view to karate through sport science and the observation of kumite at black belt level. From this evolves a teaching method which appears very simplistic. The time frame for achievement is quicker, the end result just as effective. This also appears to be something that will offer a direction to karate without the numerous detours as in traditional teachings.
The practices in this book could be the model for a teaching system which could be practised in any part of the globe, and not be affected by political or religous beliefs.
The only criticism I have with book is that someone who is looking for a informative book on how to, or why to get into karate will struggle to comprehend this book, it does appear quite technical and wordy. Whereas on the other hand someone accomplished in the art will find it answers a lot of questions, and want to know more.
In summary watch this space. I think this book and its information may just start to make a difference.

***** 5.0 out of 5 stars A thorough explanation of sports karate, November 25, 2002.

By Joern Rassow (Stuttgart, Germany) – See all my reviews.

This review is from: Modern Sports Karate: Basics of Techniques and Tactics (Meyer & Meyer sport) (Paperback).

Traditionally trained karateka must have problems with accepting the rational statements and revelations contained in the book Modern Sports Karate. But the clearness of the authors deductions supported by hundreds of functional photographs, tables and schemes, as well as the simplicity of his concept are firm. The message of this book is very clear: anyone wishing to engage in sports fighting kumite has to adapt his or her technical and tactical repertory to the requirements of sports fighting, regardless of what he or she has been learning in the basic karate schooling. The author offers a transparent presentation how the techniques we see in kumite can be logically reduced just to six basic types. This reduction and systemisation constitutes than a base for optimisation of training oriented toward sporting results.

*****  5.0 out of 5 Stars Focused on karate for competition and well done! January 14, 2004.

By Jo.

Compared to other standard works in karate, this book has a surprinsingly different approach to impart the basics of karate sports. The repertoire of fighting-relevant techniques and motion sequences is analysed systematically and illustrated in a logically structured way. This requires the readers willingness for comprehension, but opens an astonishing logical structure in the setup of karate techniques.This book is not supposed to provide information to Kata specialists or absolute beginners in karate sports. But for everybody who is interested in karate competition, this is a pretty interesting book, that beside techniques describes also tactical aspects of karate fights.

 

 

Dosedanje izdaje

Knjiga je prvič izšla 1989 v Nemčiji pri Univerzitetni športni zvezi in je od takrat doživela že dve novi izdaji. Slovenski prevod je 1994 objavila v svoji zbirki Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Sicer je knjiga doživela že več drugih prevodov (glej naslovnice spodaj), tako v česčino, albanščino in angleščino, v pripravi pa so še nadaljni prevodi.

3. nemška izdaja

3. nemška izdaja, 2002, Meyer&Meyer, Aachen, ISBN 3-876750-056-7

2. angleška izdaja

2. angleška izdaja, 2001, Meyer&Meyer, Aachen, ISBN 1-84126-042-8

1. angleška izdaja

1. angleška izdaja, 1997, Meyer&Meyer, Aachen, ISBN 3-89124-428-2

2. nemška izdaja

2. nemška izdaja, 1997, Meyer&Meyer, Aachen, ISBN 3-89124-421-5

Albanska izdaja

Albanska izdaja, 1996, Institut za sport Univerza Tirana, ISBN 961-6016-06-07

Slovenska izdaja

Slovenska izdaja, 1994, Fakulteta za šport, Ljubljana, ISBN 961-6016-06-7

Češka izdaja

Češka izdaja, 1992, Športna založba Lupa Svitavy, ISBN 80-901435-0-

1. nemška izdaja

NEMŠKA izdaja, ORIGINAL, 1989, H.Putty Verlag, Wuppertal, izd. Nemška univerzitetna športna zveza

Nazaj

 

Članarina

VSESTRANSKO NAJPRIMERNEJŠA V MESTU:

Članski status – ugodnosti

  • Za naše članice in člane so vsi trenažni tečaji od začetnika do mojstra GRATIS.
  • Članstvo v UKK je (a) prepogoj za udeležbo ali pa (b) pogoj za popust pri seminarninah oz. startninah na vseh izvenklubskih seminarjih oz. tekmovanjih, vključno z mednarodnimi.
  • Člani UKK imajo popuste pri kolektivnih nabavah opreme.
  • Članski status v UKK se pridobi s poravnano članarino (več spodaj).
  • Poravnana članarina je razvidna iz vnosa v članskem kartončku, ki ga je treba imeti vedno pri sebi (zataknjen v ovitek Trenažnega certifikata, stalno shranjen v nepremočljivem žepu športne torbe) in ga predložiti na zahtevo vodje tečaja, skupine ali kluba.
  • Brez potrejene članarine v članskem kartončku ni možna udeležba na treningu niti koriščenje drugih članskih ugodnosti.
  • POZOR: Članarina ni “trenirnina”, to je, ni povezana s frekvenco udeležbe na treningih ali/in seminarjih.

Mesečna članarina

  • Članarina znaša 40 EUR/mesec.
  • Mesečna članarina se poravna vnaprej do 5. v tekočem mesecu.
  • Po 5. t.m. zapade dodatno še 10 EUR zamudnine.
  • Enak dodatek 10 EUR  se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Ugodna alternativa mesečni je letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih, katerih višina se ravna po dotedanjem članskem statusu in po upoštevanju plačilnega roka.

Članarina *

Dostop na trening je možen le s poravnano članarino! Vendar članarina ni trenirnina, torej ni odvisna od dejanske udeležbe na treningih.

MESEČNA redna članarina
  • Mesečna članarina znaša 40 EUR/mesec (kar znese letno skupno 480 EUR).

    • Poravnava se vnaprej do 5. v tekočem mesecu ali do termina vpisa oz. pred začetkom treninga.
    • Po 5. v t.m. (ali po prvem treningu) zapade dodatno še 10 EUR zamudnine
    • Enak dodatek 10 EUR se obračuna, če ni bila poravnana članarina za predhodni mesec.
  • Ugodnejša alternativa mesečni je do preko 50% nižja letna članarina, ki se poravnava v tretjinskih obrokih.
  • Višina tretjinskih obrokov članarine se ob plačilu ravna:
    • po članskem statusu (začet, obnovljen oz. neprekinjen, glej tabelo in legendo spodaj)
    • po času plačila (pred ali po roku oz. po zamudnem roku, glej tabelo in legendo spodaj)

LETNA članarina se poravnava v tretjinskih obrokih!

Višina tretjinskih obrokov letne članarine v EUR glede na (a) članski status in (b) pridrževanje plačilnih rokov

1/3 Obrok (a) Članski status  (b) Čas plačila Letno
(1) 70 €
začetni/ obnovljen pravočasno PRED rednim rokom4) 210 €
(2) 80 €
začetni/ obnovljen zamujeno PO rednem roku
240 €
(3) 80 €
neprekinjen  pravočasno PRED rednim rokom 240 €
(4) 90 €
začetni/ obnovljen naknadno po NAKNADNEM roku 270 €
(5)  90 €
neprekinjen zamujeno Po rednem roku 270 €
(6) 100 €
neprekinjen naknadno po NAKNADNEM roku 300 €

Legenda k tabeli:

  1. Začetni članski status, (1), (2) in (4) imajo novinke in novinci za tretjino leta, ko so se vpisali v klub.
  2. Obnovljen članski status,(1), (2) in (4) pomeni, da je bil najmanj en predhodni obrok članarine izpuščen.
  3. Neprekinjen članski status, (3), (5) in (6), pomeni, da je bil predhodni obrok letne članarine poravnan.
  4. Redni roki za poravnavo 1/3  letne članarine so: 15. januar., 15. marec in 15. oktober za tekoče leto.
  5. NAKNADNI roki so praviloma 10 dni kasneje, to je: 25. januar, 25. marec in 25. oktober tekočega leta.

[/wptabs]

(Kdaj je naslednji vpis?)

 

Kako do nas?

Vpis in treningi se odvijajo v Športni hali Gimnazije Bežigrad, Peričeva 4, Ljubljana – vhod iz Kržičeve ulice.

(Več o Vpisu | Urniku treningov)

Najbolje dostopna telovadnica v mestu:

– z avtom: okoli Gimnazije Bežigrad je na voljo dosti parkirnih mest
– z avtobusi mestnega prometa LPP  na skupno 18 progah in 4 postajališčih blizu “Plave lagune”:

  • proga 6, 8, 11, 19B, 19I, 22: postajališče Astra, Dunajska
  • proga 3G, 6B, 7, 7L, 12, 12D, 13, 20, 20Z, 22: postajališče Bežigrad, Linhartova
  • proga 14: postajališče Hranilniška
  • proga 20, 20Z: postajališče Kržičeva

 

Vstopna stran

 

Dobrodošli prijatelji karateja!

zacetek_1

Strupena desetka našega
mojstra Aleksa Jesenovca.

 

  • Vas zanima, ČEMU, ZAKAJ in KAKO se uspešno trenirajo borilne spretnosti? Za različna pojasnila si oglejte tu Strokovne osnove s celo vrsto zanimivih poljudnih in znanstvenih člankov

Članice, člani!


Vpis v jesenski

ZAČETNI TEČAJ!

Predvpisnina + 1/3 letne članarine GRATIS!!!

 UTRINKI:

IZ POROČIL IN FOTO ARHIVA

EMESKAI prvenstvo, Češka, maj 2024

SREBRNA medalja: Teja Tamše,           absolutna kategorija ž.

Za našo podprvakinjo, coach team:
Dejan Prebil, Matic Grebenc in Tomaž Ilijaš

Ob straneh stojita naša sodnika:
Dr. Simon Ralca
in Peter Brejc

Mednarodni MSKAI promocijski Adria seminar  2018

Letošnji promocijski seminar MSKAI je potekal v Velem Lošinju, 1.-8. oktobra. Pod vodstvom dojena Emeskai Dan Akademije, dr. Rudolfa Jakhela, X. Dan, se ga je udeležilo nekaj nad 80 povabljenih iz Nemčije (42), Italije (7), Češke (28) in Slovenije (5).

57 mojstrskih kandidatov iz cele Evrope je bilo prisotnih na Emeskai Dan Promociji, 4.10.2018, Veli Lošinj. Med njimi 7 iz našega Univerzitetnega karate kluba:

  • Peter Brejc, za IV. Dan
  • Dejan Prebil, za II. Dan

Za I. dan pa:

  • Tamara Ćetković
  • Tomaž Ilijaš
  • Matic Grebenc
  • Dr. Katja Kolšek
  • Janez Stušek
MSKAI prvenstvo, Češka, april 2014: Kompletno zastopstvo UKK s pokali in medaljami:

  • ZLATA: Jernej Škoflek, srednja kat. (kleči na sredini)
  • SREBRNA: Špela Trampuš, forme (ni na sliki)
  • BRONASTA: Matjaž Hoyer, težka kat. (kleči desni)
  • BRONASTA: Aleksander Jesenovec, srednja kateg. (kleči levi)
  • BRONASTA: UKK team, ekipno, coach Matic Grebenc (stoji na sredini)

Ob straneh stojita naša sodnika: Peter Brejc in Dr. Simon Ralca

IMG_2146
Mednarodni Adria-Cup, Mali Lošinj, okt.2013.

UKK tekmovalke in tekmovalce so osvojili medalje:

  • ZLATO: Mojca Franič (boji Ž abs.),  Gorazd Čater (boji M abs.),      Marko Srebot (boji M podml.)
  • SREBRO: Simona Franc (boji Ž podml.), Marko Srebot (forma 4)
  • BRON: Mojca Franič (forma 4),  Špela Trampuš (forma 3 + boji Ž podml.), Urban Giovani (boji M podml.)
DSC_3980-UKKteam_AA13
Mednarodni Velikonočni pokal, Praga, april 2013 – Podmladek UKK s pokali:

  • ZLATO: Špela Trampuš (boji Ž podml.), Andrej Osojnik (boji M. podml.)
  • BRON: Mojca Franič (boji Ž podml.)
UKK-Team_Praga'13_cutcut
 JMF_6451 3. svetovno prvenstvo, Verona, 2.-3.3.2013, FEKDA in EUR&KA-UNIAKS, 4 kontinenti, 17 držav, 27 karate zvez, 1385 tekmovalk/cev

  • ZLATA medalja:      Aleks Jesenovec (mojstri  -78 kg)
  • SREBRNA medalja:  Dejan Prebil (mojstr.kand. -78 kg)
zacetek_3 Mednarodni Adria Cup, Mali Lošinj, okt. 2008 – Naši ekipi 2 ZLATI medalji: v težki (Jošt) in v srednji kategoriji (Nejc)
zacetek_4
Tri svetovne medalje 2008 3x BRON: (1) naši ekipi, posamično (2) Joštu in (3) Martini
 zacetek_5
 
 

Mednarodni Adria-Cup, M. Lošinj, oktober 2006:

ZLATI pokal ekipi našega kluba:  Mitja, Jasna, Vesna, Aleks, Nejc, Uroš

 

 hp_FeM+TD-Diploma-180
 
 
Nekdanji uradni evropski prvak EKF (2005) in 18-kratni prvak Švice, trofejni rekorder (www.fehmi.ukk.mska.net):
Fehmi Mahalla, danes VII. Dan MSKAI (Dardania, Lausanne, Švica)
prejema mojstrsko diplomo iz rok dojena MSKAI/Emeskai Dan Akademije in strokovnega mentorja našega kluba, dr. Rudolfa Jakhela, X. Dan

 

 

9607_LetoviceKino

Iz Foto arhiva:
Naše članice in člani med udeleženci ene od tradicionalnih MSKAI mednarodnih poletnih šol na Češkem.

Prvi desno v zgornji vrsti stoji Žiga Jakhel, soustanovitelj in dolgoletni trener UKK ter licencirani instruktor Emeskai Dan Akademije.

 

 

 

 

Urnik treningov

To je urnik treningov v naši športni hali (Kako do nas?).  Za ostale aktivnosti in termine glej Koledar aktivnosti!

Treningi potekajo v obdobju od 1.9. do 15.6. V času šolskih počitnic treningov ni.

 

UKK
Ponedeljek
Torek
Sreda
Četrtek
Petek
Ura 19.00-20.30 19.00-20.30  
Dvorana Plesna Plesna  
Osnovna barva BELA-črna BELA-črna  
Vrsta tečaja začetni+nadaljevalni+višji začetni+nadaljevalni+višji  
Pasovi stopnje VSI VSI  
Trenažni program P12/11+10/9

P8/7+6-3+situacijski

P12/11+10/9

P8/7+6-3+situacijski

 
Vodi PeB
PeB
 

 

Vsekakor vsi člani in članice obvezno in v polni meri upoštevamo naš Hišni red, Trenažni red  ter potrebno Opremo in pogoje za Napredovanje ter Trenažne skupine!